Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zuf · Nazadnje urejal/a zuf 13 Sep 2012 20:31; skupaj popravljeno 14 krat

---

Sorodne teme

Zelenjavni vrtovi brez prekopavanja

Nega zelenjavnega vrta

Iz travnika njiva - kako najbolj enostavno?

VRT BREZ PREKOPAVANJA NA ILOVNATIH TLEH

Zastirka

Žita

Zeleno gnojenje

Lepa vrtna zemlja

Obdelava zemlje na vrtu

Izboljšanje ilovnato - peščene zemlje

Kako je z zastirko iz lubja

[vodič] Visoka greda

Zasaditve, mešani posevki in varčevanje s prostorom

Poskusni vrt

Divja vzgoja zelenjave in ostalih rastlin

zuf · Nazadnje urejal/a zuf 05 Feb 2012 14:26; skupaj popravljeno 13 krat

Zelenjavni vrt brez prekopavanja

Način priprave vrta s pomočjo sena, avgust 2009. Ena od mnogih možnosti za začetek vrta brez prekopavanja. Travnik sem pokosil, posušil in ustvaril vrtno gredo, ki ni edina. Površine spodaj nisem nič prekopal, preprosto je spodaj samo pokošen travnik.

Sejanje s plodovi, posnemanje naravne setve

Blizu mi je tudi ideja sejanja zelenjave takrat, ko je zrela in sicer tako, da plod položimo na prostor tam, kjer želimo, da drugo leto zraste. Ko bom imel buče zrele jih bom cele dodal v to zastirko sena. Tako ne bom imel nobenih del s sejanjem spomladi, buče pa bodo vzniknile takrat, ko jim bo pasalo. Sejanje s plodovi bom od zdaj naprej uporabljal za vse, kar se na tak način da sadit. Bomo videli.

orhy

Glede buč malo razmišljam. Ali ne obstoja velika možnost, da ti bodo glodalci pozimi pojedli seme? Drugače pa se mi zdi super ideja. gor

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Orhy, dober pomislek. Seno in semena = raj za voluharje in miške. Zlasti, če bo pozimi veliko snega.

Če to odmislim, bi moralo uspeti. Komaj čakam Zufova pomladna poročila.

zuf

Bom imel rezervo shranjenih semen. Brez tega pa ne! Smile

Drugače pa na to nisem pomislil, hvala. Jaz sem optimist, držte pesti. Lp.

Lana

Zuf, ena kolegica mi je danes rekla, da je začetek sept. eno predavanje na to temo, ne vem več točno kje, nekje med Celjem in Brežicami al kako že, moram bolj točno vprašat. Ali poznaš zadevo, je vredna poslušanja?

Lepo zuf, da si se odločil takole eksperimentirati. Zelo me zanima, kako ti bo uspelo in komaj čakam na pomladno poročanje. Sama permakulture sicer ne poznam, v bistvu nekaj čisto malega, kar mi frendica pripoeduje včasih, moje izkušnje so pa take... na Notranjskem je zemlja ena sama apnenčasta drobljena skala. Da bi lahko skopal nekje v travniku luknjo, globjo od par cm ni variante. Vso zemljo, kar je je pri hiši, smo navozili. Ne glede na to, sem že dve leti zapored poskusila saditi buče (rumene) kar tja. Lani so najprej ok delale, potem je dež spomladi v velikih količinah naredil svoje. Buče so bile sicer precej uboge, kar se listja tiče, ampak so še kar za silo nekaj naredile. Letos sem ponovila isto stvar, same rastline so velike v pšovprečju ta hip morda pol metra, od vsaj 15. rastlin je ena sama pognala v dolžino več kot meter, niti ena še nima nastavljene ene same buče gor. Ima pa par buč cvetove. Skratka, na skoraj 700m nadmorske višine gojenje buč na travniku očitno ne pride v poštev. Aja, sem jim malo pognojila z uležanim kravjim gnojem spomladi.

PO enem celem bregu sem posadila ogromno sončnic, sama glina nasuta na drobljen apnenec - delajo ko nore. PO drugem bregu, sama skala - skoraj nič! 3 sončnice od vsaj 100 semen. Po glinenem bregu sem zasadila tudi maline. Nekaj malega od njih. V bistvu rastejo skoraj v travniku, ampak ni primerjave s tistim, kar so naredile gojene maline. NIti četrt toliko pridelka, pa za gojene maline nič kaj ekstra ne skrbim, samo zemljo imajo boljšo. Tako da nisem zihr, da je travnik res idealna reč zanje.

Drugače pa imam zelenjavni vrt čist po svoje urejen. V bistvu ni ravno urejen po starodavnih redoljubnih vzorcih. Že prejšnja leta sem opazila, da če eno rastlino posadim ločeno od množice enakih rastlin, npr. eno bučo stran od množice buč, je ponavadi ni napadlo isto kot ostale buče na kupu. Za vse rastline je to veljalo. In že pred 13. leti, ko sem imela vrt še najet, sem začela kar malo vmes saditi še kakšeno posamično rastlino. Pa seveda sem ves uporabni ali koristni plevel pustila kar rasti. Kasneje sem prebrala dosti tega, do česar sem sama prišla že prej v praksi, tudi v literaturi. Vse zelo dišeče rastline zakamuflirajo druge. Zato sadim recimo na isto gredo čebulo ali por, pa korenje in šetaj ali koriander, se ščitijo precej zanesljivo. Če vmes zraste detelja, regrat ali karkoli koristnega, to pustim na gredi, če ne ovira druge rastline. Vidiš, ni glih vzoren moj vrt za pogledat, je pa uporaben. Ena najboljših soseščin se mi zdi zelena in brokoli- prav spodbujata rast en drugega.
Zanesljivo se ne preneseta koper in visok fižol. Ne bom jih več pustila rast skupaj, letos je ena od prekel zaradi kopra praktično prazna. Vem da vse te reči veš in da to ni glih permakultura, vendar se mi vseeno zdi, da imajo te reči nekaj skupnega s permakulturo, če stvar prav razumem - gre za sobivanje različnih rastlin, kot v naravi, za skupno vplivanje en na drugega, za pustit naravi svojo pot. Še to, vse buče, kumare in podobna semena, kar me ne bi motilo imet, zmeraj zmečem na kompost. Buča ni še nobena vzklila naslednje leto, kumara tudi ne, sta preveč toploljub ni rastlini, pri nas pa premrzlo pozimi, sončnice pa nekatere druge rože pa so.
Letos sem našla ene prav lepe robide, ki so pognale na enem novem koncu mojega travnika za hišo - in jih bom pustila tam. Zihr bodo dobre, ko so tako odločno pognale kvišku iz niča. To je zame sobivanje. Neke druge, ki mi gredo na živce, bom pa vendarle pokosila.
Bi pa rada imela živali, ker brez živali za moje pojme ni čist pravega sobivanja. Pa ne mislim mačk, psov in mini kuncev, kar imam, ampak domače živali.

Skratka, poročaj kako bo. Me zanima.

kravzlj

Zakaj je paradižnik tak problem gojiti na tak način, brez strehe?

Lp Luka
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Lana, si mislila TOLE - VIDIN PRISPEVEK ?

Kravzlj, paradižnik brez strehe je večkrat moker in zato bolj dovzeten za razne bolezni.

Tam, kjer poredko dežuje, tega problema nimajo.

Paradižnik, ki že ozeleni tam, kjer naj bi kasneje rasel in to takrat, ko ima že zunaj primerne kalitvene in rastne pogoje, je po pričakovanjih bolj odporen, ker ni doživel vmesnih stresov menjave okolja. Nekultivirana narava okrog njega bi mu pa znala ustvariti še dodatne ugodne pogoje. Sama bom naslednje leto na vsak način vzgojila nekaj takih sadik.

Nekaj jih bom ob sejanju poglobila - izkopala bom enih 20 cm globoko jamico, vanjo semena in čez prerezano plastenko. Ko bo sadika primerno visoka, bom jamico zasula, s tem pa dosegla, da bodo korenine segale globje. Se mi zdi, da bi znalo biti koristno ?

Delni poskus poteka že letos s sadiko, ki se je odločila zrasti v odtočnem kanalu. Zaenkrat je lepa, zdrava, ima obilico še zelenih plodov. Bom videla, kako se bo obnesla v jesenski megli.

zuf · Nazadnje urejal/a zuf 20 Jan 2011 19:16; skupaj popravljeno 1 krat

muha, zelo dobro si odgovorila. Pa naše vreme je še daleč od tropskih pogojev. Mislim, da je ravno pri paradižniku pomembno shranjevanje svojih semen, da so potomci bolj prilagojeni na tvojo klimo, tudi kupovanje semen iz podobnih klim pomaga.

Lana

zuf · Objavljeno: 24 Sep 2009 00:03 Naslov sporočila:

Hihi. Nekdo me je že dolgo nazaj posnemal. Smile

Kak lepo je najti potrditev, da je ideja prava. Na 28 strani je članek o gojenju vtrnin v senu. Super zadeva. http://www.loskadolina.si/mma_bin.php?id=2007090411290977

Meni se je 20 cm sloj sena (slika zgoraj) popolnoma zravnal z zemljo. Plodove paradižnika, kumar, buč sem položil pod seno. Pod senom je že zemlja. Tu in tam bom dal kakšen krompir. Sejal bom tudi žita, fižol, grah, koruzo, začimbe, okrasne rastline.

zuf

Jupiiii!

Točno teden dni nazaj, sem posejal žito. Greda je na zgornji sliki. Seno sem umaknil, posejal, potresel malo krtin in zastrl nazaj s senom. Danes sem pogledal pod seno in je že vse vzklilo, pognalo korenine v zemljo. Oblikaovala so se tudi stebla, ki se že trudijo pokukati skozi seno. Vesel sem, vesel. Lp

katrinca

Jaz pa sem vesela, ker si ti tako vesel in ker ti je ratalo jupi

_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin

franc

Zuf prijetno si nas presenetil s svojim znanjem, mislim pravzaprav siguren seml da bom nekatere tvoje ideje preizkusil v praksi.
Na mladih svet stoji, sem nekje slišal.
_________________
Narava vedno najde pot

tinko · Objavljeno: 02 Nov 2009 00:51 Naslov sporočila:

Ogledal sem si video posnetek pridelave krompirja pod zastirko.
Na gredo, vrt ali njivo so položili valovito lepenko in jo prekrili s senom in slamo. Mislim, da so uporabili kar balo baliranega sena. Potem so na primernih razdaljah razcufali zastirko in zarezali z lopatico luknjo v karton. V nastalo režo so položili krompir, ga pokrili nazaj s kartonom in zastirko. Postopek se mi je zdel zamuden. Po moje bi šlo hitreje, če bi delali zareze v karton in polagali spodaj krompir, predno bi položili zastirko.
Pomladi bom naredil poizkus gojenja krompirja pod zastirko. Nekaj stvari bom poenostavil in naredil po svoje.
Gredo bom pognojil (verjetno kar z bio briketi) in prekopal ter zrahljal zemljo s kopačico. Namesto kartonske lepenke bom vzel kartonske platoje od jajc. Na sredini platoja bom izrezal luknjo. Te platojčke bom zložil enega poleg drugega kot ploščice, v sredino pa namestil krompirje. Platojčke bom prekril z zastirko in pustil rasti. Jesni bom odstranil zastirko in platojčke (oz. tisto, kar bo od njih ostalo) in pobral krompir. Po moje je en platojček dovolj velik za eno sadiko krompirja.
Poročam pomladi in preko poletja, kako se bo tole obneslo. Upam, da bo še kdo poskusil na tak način in bi lahko primerjali rezultate.
Saj ni potrebno veliko. 3 X 3 platojčki = 9 platojčkov (9 semenskih krompirjev). Dovolj za poskus. Alojz

zuf · Objavljeno: 06 Nov 2009 17:41 Naslov sporočila:

katrinca in franc, hvala! Smile

tinko, ratalo ti bo. Bova primerjala. Pri meni bo takšna gredica iz sena. Ko sem namreč odmaknil seno za sejanje žit in potem zastrl nazaj, ga je dosti ostalo. Sedaj imam eno tako dolgo, tanko in globoko gredo za krompir. Čas je za nekaj slik, ker besede so na forumih dostikrat premalo. Smile

Upam, da jutri. Lp.

zuf · Objavljeno: 23 Nov 2009 16:28 Naslov sporočila:

Ahoj druščina! Spisal sem nekakšen zaljuček vsega, kar sem doživel v teh nekaj letih, posebej letos (2009). Nekakšna pot do mojega razumevanja in zakaj sedaj počnem stvari, ki jih počnem. Da bo branje lažje si skuhajte čaj Smile

, jaz bom poskrbel za zanimive besede in barvne slike.

Začetek

Leta 2007 sem si izbral in izprosil svoj prvi mali vrt. Da se bo ustvarjanje razširilo na vso okolico, takrat nisem niti sanjal. No, tisti kos zemlje je prebavil veliko mojih začetnih neumnosti. Ruvanje zdravih in močnih malin, ki so tam rasla že leta in leta je en izmed mnogih podvigov. Smile

To se je morala narava držati za glavo. Za domače vem, da so se z obema rokama.

greda in v ozadju kompostni kup, jesen 2007

Takole je zgledala jesen 2007. Vsa ta prazna greda so bile maline, še enkrat, nisem ponosen na to. Smile

V ozadju je kup, kamor je oče dajal vse odvečne organske odpadke.

Isto jesen sem bral (nenormalno veliko) in mislim, da sem ravno čez zimo 2007-08 pridobil največ teorije na raznih področij, ki se tičejo vzgoje rastlin. Tako sem spomladi 2008 bil prepričan, da zame ni druge poti kot grede polne različnih vrst zelenjave in drugih dobrih sosedov. Že takrat sem vedel, da ne želim pleti. Plevel, bela detelja, redkvica, paradižnik, boreč, ognjič so postali moji najboljši prijatelji, predstavljali so večino grede. Naredil sem tudi ograjeno dvignjeno gredo in s PVC cevmi ustvaril super tunelček. Ta zadeva se obnese zelo dobro, priporočam.

tunel, april 2008

junij 2008

julij 2008

Seveda je manjkalo prakse in so bile grede zelo slabo izkoriščene. Rezultati bi bili mnogo boljši, če bi vedel koliko, kam in kdaj sejati/saditi. Poleg tega sem dva meseca skupaj preživel zdoma. Vseeno sem dobil potrditev, da takšen vrt deluje, četudi ga noben ne neguje. In ker vrt prej ali slej doseže to, da vrtnar pogleda kako potuje sonce sem uvidel, da je vrt čez poletje po drugi uri v senci. Ni čudno, da so bile tam maline, kajne?! :D No, to glede sence me je razveselilo, vedel sem namreč, da bi z enakim načinom vrtnarjenja dosegel veliko boljše pridelke. Toliko bolj pomembno pa je bilo razumevanje za setev/sajenje, ki sem ga pridobil.

Priprave na pomlad 2009

Jeseni 2008 sem na delu vrta s prekopnimi vilami 40cm globoko v prvotno zemljo vmešal kompost, oglje, veliko svežega organskega materiala (nezrel kompost, kuhinjski odpadki, travniške rastline) in dovolj suhega (večinoma suho listje). Nad to sem dodal sloj zrelega in nezrelega komposta, sveže in suho, malo oglja in malo prvotne zemlje. Čisto na vrhu pa sloj suhega listja. Pokril sem s kopreno, pustil čez zimo. Drugi del vrta sem samo zastrl na omenjen način. Tunel pa sem zasadil z jagodami in zasejal s črno deteljo.

Pomlad 2009

Torej, tunel je bil zapolnjen s črno deteljo in jagodami. Ostala dva dela sta čakala na setev. In zgodilo se je. Zopet sem zasadil/zasejal raznoliko in mešano. Tokrat je bila raznolikost in izkoriščenost na celi površini vrta odlična. Korenček, bučke, kumarice, solata, paradižnik, čebula, peteršilj, krebuljica, česen, jagode, maline, zelje, koleraba, zelišča, okrasne rastline, travniške... Vrt je bil še vedno isti, tisti v senci, pridelka pa mnogo več. Prav tako me tudi letos ni bilo veliko doma in je vrt deloval sam. Tu in tam sem samo odstranil kakšno rastlino. Če sem za to porabil več kot pol ure čez celo sezono sem papež. Smile

julij 2009

avgust 2009

Rekel bi, da zdaj dokaj dobro vem kje, koliko in kdaj sejati/saditi. Prav tako sem prepričan, da znam konkretno izboljšati prvotno zemljo, če je to res potrebno.

Mešani zelenjavni vrtovi in trajnost gredic

Zelo so primerni, posebej, če je na voljo mala površina in si želite pestrost pridelka in lepote. S takšno zasaditvijo lahko prostor maksimalno izkoristimo. Vrt je vse v enem, je okrasni vrt, zeliščni, jedilni, zdravilni. Z njim ni veliko dela. Nikoli več nam ni treba okopavati, gnojiti ipd. Ni pomembno to, s kakšno zemljo začnemo. Vedno jo lahko obdelamo in izboljšamo na različne načine. Pomembna je zasaditev in nadaljnja nega! S tem dosežemo to, da tisto, kar ne uporabimo odmre na samem vrtu. To poskrbi za nov sloj, ki gnoji, zastira, zadržuje vlago, ustvarja humus, ustvarja pogoje, da rastline nadaljujejo svoje cikluse. Obdelava zemlje nadalje ni več potrebna. Kako boste zemljo na začetku obdelali je na vas. Kot sem rekel, pomembna je zasaditev in nega.

Pestrost zasaditve

Sam sem se zgledoval po gozdih vrtovih, znanje o slojih je res zelo koristno. Torej gledati moramo na to, da bomo zasadili tako, da bomo v grobem imeli nizek, srednji in visok sloj rastlin. Nizke rastline bodo predstavljale belo deteljo, jagode, solato itd. Srednje rastline so lahko črna detelja, korenček, zelje, peteršilj itd. Visoke so paradižniki, bučke, koleraba itd. Kumarice, buče in podobno lahko predstavljajo sloj plezalk. To je nekakšen povzetek. Zagotovo imate občutek koliko, kdaj in kam saditi. Odvisno je od klime, zemlje, velikosti vrta itd. Upam, da ste dobili površen pogled v to kaj mislim z mešanimi vrtovi in kako delujejo. Res so super način vrtnarjenja, zemlja ni nikoli izpostavljena kot je sedaj na večini vrtov, rastlinskih odpadkov ni, ker vse obleži tam, kjer je raslo (nov sloj, gnojilo, zastirka). Dela je manj, pogled na tak vrt na vrhuncu sezone pa je zame osebno zagotovo veliko lepši.

Še ljubše pa mi je zelenjavo gojiti razpršeno po celotnem travniku.

Pol divja vzgoja zelenjave

Leta 2009 sem prvič vzgajal zelenjavo na travniku. Vzel sem seme ali sadiko kultiviranih vrst in jih posadil v neobdelano zemljo na travniku. S palico dovolj zrahljam zemljo, da lahko seme posejem ali posadim sadiko. Zakrijem z zemljo, kako globoko, odvisno od velikosti semena. Prvotne travniške rastline sem pred tem potrgal in jih kasneje položil na mesto sejanja. Zadržujejo vlago. Kasneje se spremenijo v seno.

Ni potrebno trgati vsake rastline, ki pride skozi seno v bližini kultivirane rastline. Vedno je kaj tudi dobrodošlo, da rase pod zelenjavo ali pa med in nad njo. Seveda ne dopustimo, da v začetku prerastejo zelenjavo. Sam sem trgal bližnje rastline in jih pustil tam kot zastirko. Čeprav tega nisem naredil velikokrat, trikrat na rastlino maksimum, je to vseeno velika pomoč. Z enim samim opravilom sem dal zelenjavi prostor, gnojilo, zastirko. Najmanj pomoči je potreboval grah, fižol. Potem sledijo bučke. Buče rabijo že več pomoči. Največ pomoči pa zagotovo potrebujejo paradižniki. Pridelal sem tudi nekaj redkvic, korenja, blitve. Posamezne rastline ponavadi potrebujejo vsaj en meter negovanega prostora, zato, da lahko sonce pride do njih. Ko se sonce dviguje in ko so rastline večje pa je negovanja vedno manj, kasneje pa ni več potrebno. Ne spreglejte paradižnika na zadnji sliki, Black Moor, bil je poln in zelo okusen.

Na ta pol divji način sem vzgojil buče, kumare, paradižnik, blitvo, solato, redkvice, fižol, grah. Zgornje slike so posnete pred košnjo. Kljub moji filozofiji sem moral nato travnik dvakrat pokositi. Obakrat sem opazil očitno hiranje rastlin. Preprosto so izgubile habitat v katerem so se tako dobro počutile. Zato se izogibam košnji celotnega travnika, ko je enkrat že vzpostavljen. Še najbolj smiselno bi bilo košenje na začetku sezone, vendar meni osebno vse skupaj izgubi čar in vrednost. Meni osebno je namen negovanja v tem, da negujem v neposredni bližini posejanih rastlin. Travniški habitat je za moje pojme nujen. Če se to dela, potem je smiselno to početi na začetku in nato pustiti travniku polno rast, ko je zelenjava dovolj razvita. Več v temi Divja vzgoja zelenjave in drugih rastlin.

Seno

Super stvar! V bistvu še ena od mnogih načinov priprave zemlje za zelenjavo. Ko sem avgusta kosil, sem posušil travo in iz sena naredil dve večji "gredi". Seno se je zelo poležalo in zelo lepo zrahljalo zemljo. Na eni od gred sedaj že rasejo žita. Seno sem samo umaknil, posejal žita, potresel malo krtin in pokril nazaj s senom. Na drugi so se zelo lepo razrasle jagode - posadil sem eno mladiko. V večini bom obe gredi pustil, da se zarasejo s travniškimi rastlinami, ker kot sem že rekel, nočem gojiti zelenjave koncentrirano in intenzivno.

avgust 2009

greda z žiti, november 2009

Več v nadaljevanju spodaj in tudi v temi Vrtovi brez prekopavanja.

Sejanje s plodovi

Ker smo na srečanju poskrbeli za pravo tržnico paradižnikov po zaslugi bučarke in ker sem jih lahko pojedel kolikor sem jih lahko, nisem mogel kaj, kot da celo košaro plodov vzamem s sabo. Nekaterim se najbrž že sanja kaj se je z njimi zgodilo. Smile

Ja, posadil sem jih. Sejal sem po celem travniku. Nekaj v seno, nekaj po delu travnika, za katerega vem, da bo naslednjo sezono ostal nedotaknjen, nekaj na del travnika, kjer bom rastlinam pomagal. Vso letošnjo jesen sem s plodovi poleg paradižnika sejal še papriko, feferone, različne kumarice, buče, grah, fižol itd. Prav tako na različne dele travnika.

Divje naj bo

V mislih imam idejo, da zelenjava raste v travniku brez moje pomoči. Opravim samo prvo sejanje ali sajenje. Od tu naprej rastline rastejo same in se tudi same razmnožujejo. Kaj več o tem pa drugo leto, ko bo praksa pokazala svoje. Smile

kravzlj · Objavljeno: 23 Nov 2009 18:56 Naslov sporočila:

Hej!

Noro! Res si upaš in znaš! To je spoštovanja vredno!
Evo, to sem iskal. Pomagal si mi najti pot do vrtnarjenja ki ga želim jaz!
Drugo leto se bom začel preizkušati na ta način. Temelje sem že naredil s senom. Ampak ta seno se je že zelo polegel, so že čez mnog rastline. Je pri tebi tudi tako?

Imam samo en problem. Nevem točno kako kakšna zelenjava točno zgleda. Ker nimamo vrta doma, se nisem navadil rastlin. Si jih ti poznal že od prej?

Lp Luka
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

zuf · Objavljeno: 23 Nov 2009 21:29 Naslov sporočila:

Zdravo kravzlj, upam, da se maš fajn! Smile

Glede sena. Ja, v zelo kratkem času se seno poleže in nato začnejo vznikati ratline. Jaz jih pustim, ker si še vedno želim travnik. Zelenjava bo tudi tukaj razpršena, samo žita so malo bolj na veliko. Dosti je tudi praznega prostora, kamor sem in bom lahko sejal/sadil. Največ sem do zdaj sejal s plodovi (položil pod seno) (mehiška kumara, paradižniki, achocha, bučke, buče...). Sejal sem tudi s semeni, a jih bom večino pustil za spomladansko sejanje. Tako bo namreč tudi v prihodnosti. Plodovi bodo sami zasadili za naslednje leto, shranil bom pa tudi semena, ki jih bom sejal spomladi.

Če želiš imeti več prostora in manj lokalnih rastlin jih potlači nazaj pod seno ko se pojavijo ali pa jih potrgaj. Ali je veliko rastlin pokukalo skozi seno? Meni je ostalo ogrmno praznega prostora na gredi, kjer je bilo seno zares na globoko. 20cm in več (poleže se na centimeter ali dva). Na drugi gredi je bila bolj tanka plast sena, zato je pa tudi veliko več rastlin, ki so začela rasti skozi seno.

Torej večja kot je plast sena, manj rastlin bo zraslo.

Ja, jaz sem večino zelenjave spoznal na očijevem vrtu. Če misliš, da boš zamenjal s plevelom, naj te ne skrbi. Kolikor te poznam, boš vedel katere rastline so "tvoje". Smile

Bodi pozoren na število, na tvojo rastlinsko okolico. Lp

greeny · Objavljeno: 23 Nov 2009 21:40 Naslov sporočila:

ENKRATNO! Vzhičen sem in skoraj brez besed. Komaj čakam nadaljevanje drugo leto, predvsem kako bodo gnali plodovi (če sem prav razumel, si dajal cele podove v zemljo?). Upam, da si si zapisal vsaj približno, koliko plodov posamezne zelenjave si posadil (/posejal). Pa še to: predvidevam, da je pridelek precej manjši ko na ˝tradicionalnih˝ gredah. Veš mogoče koliko manjši?

Z najboljšimi željami Exclamation

,

greeny
_________________
Verde, que te quiero verde!

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli