 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
 Objavljeno: 31 Jan 2009 14:46 Naslov sporočila: Obdelava zemlje na vrtu |
 |
|
Tile trije prispevki v temi o vzgoji paradižnikov so se mi zdeli predragoceni, da bi jih posebej ne izpostavila v ustreznem forumu:
30. 01. 2009
| mfranc je napisal/a: | Dobra vprašanja, muha 
Moje videnje teh dilem - globina sajenja, obdelave,itd. - vedno pridemo do kompromisnih rešitev (črno-bela projekcija se je dogajala samo v kavbojkah  ), torej vedno nekaj zgubiš - nekaj dobiš. Američani rečejo: no free lunch, ni zastonj kosila . Kot sem že omenil, tudi koristim neobračanje zemlje, vendar, če hočeš pridelati pošten, dolg korenček, se moraš pa le pomatrati z štihanjem, ki pa pri rahli zemlji sploh ni problem. Kdaj drugič bom več povedal o izkušnjah obračanja zemlje celo do 70 cm (rigolanje) in še kaj iz knjige Pavao Kriškovič-a; Biološko pridelovanje hrane. Tudi zelo "prizemljen" možakar z veliko kilometrine in žulji....
V glavnem, s klasičnim obračanjem (lopatanjem) zemlje ni nič hudo narobe!
Plus je ta, da je zemlja do globine 20- 25 cm lepo, enakomerno humusna živa, rodna. Trditev, da s tem poškoduješ, uničiš favno iz zgornje plasti, ni tako hudo precizna, prvič, saj so te armade od deževnikov do najmanših "živalic zelo prilagodljive, drugič komaj čakajo, da ob dobrih pogojih (preštihana, prezračena zemlja) napadejo nov teritorij in ga obdelajo!
Če potegnem črto; plitva zemlja se verjetno bolj obnese v deževnem času - pa oba veva, da v suši zeloooo pomaga zastirka ;
globlja pa sigurno v suši.
Če si opazila, sem že lani godrnjal, zakaj toliko zalivam (teren s podtalnico), tako, da bom naslednjo gredo za paradajz (+kumare  )
kar pošteno obrnil z štiharico, in probal manj, ali nič zalivati.
""2. v globino - tam naj bi bila zemlja mrtva - ali pa se ravno tam zbirajo gnojila, ki jih voda izpira v globje plasti""
Hja, tole mi pa smrdi kot starojugoslovanska šola agronomije, upam da se ne učijo več tako: prvo bogato pognojimo z hitrotopnimi NPK, ki se izperejo; pa nič zato, saj zemljo obrnemo, pa je vse OK Tako mi je pred leti razlagal "hudo" šolan agronom, šef neke znane trgovine v Ljubljani! Da so na ta način zaje.... blejsko jezero, pa še kaj bi se našlo...
Saj vem, muha da nisi tako mislila, si mi pa dala iztočnico
Recimo, pred leti so še celo zagovorniki komposta/gnojenja z org. gnojili povedali, jah, saj makroelementov pa tako ni veliko (zadosti).
Pa čeprav so so že dolgo znani podatki, da je v čisto navadni zemlji NPK elementov, mnogokrat in mnogo desetkrat več, kot jih rastline potrebujejo.
Samo, na žalost, so v raznih netopnih vezavah, in rastlinam nedostopne. Tu pa nastopijo organske sestavine v zemlji, Humus, ki je hrana za mikrobe, bacile, gobe (dobrodelne funge ), ki sproščajo makro in mikro elemente.
Seveda, pa po dolgotrajne dežju, tudi ta lepa združba odpove, in je treba pomagati rastlinam (našim razvajenkam, seveda ) s kakšno porcijo hitrega gnojila... |
30.01.2009
| zuf je napisal/a: | Dolgotrajno deževje lahko obrnemo sebi v prid. Razne rastline uporabimo po principu zastirke, suhe ali sveže, in tako poskrbimo za hitra gnojila. Če jih seveda sploh potrebujemo. Kot si rekel, poskrbeti moramo za zemljo, kjer bodo hranila na voljo, ne pa zato, da bodo hranila na voljo v velikih količinah. Kemična gnojila v takih pogojih naredijo več škode kot koristi, saj poškodujejo strukturo zemlje in delovanje življenja v njej, ki je tako ali tako že prizadeto zaradi prevelikih količin vode. Vse to vodi v različne bolezni, kajti zemlja je glavni igralec, ko govorimo o odpornosti rastlin na bolezni.
Zelo zanimivo je brati tvoje prispevke mfranc. Tudi sam se vedno bolj zavedam problema črno-belo. Sam sem na primer bil strog zagovornik neobračanja zemlje, pa sem sam na koncu prišel do zaključka, da pri tipu zemlje, ki ga imam na voljo, pri zelenjavi na novi gredi skoraj vedno potrebujem štihanje in mešanje lokalne zemlje s humusom. Nov sloj pa na vrhu tega. Po dveh letih pa zagotovo nimam več potrebe po obračanju. Letos se bo to izkazalo, sem prepričan.
Na koncu vedno pride do vsakega posameznika in kaj ima na voljo in s čim ima opravka in nima smisla nekomu vsiljevati svoje metode, ker lahko, da bodo delovale, lahko pa da bodo popoln polom. To sem se sam moral naučiti in spoznati.
Vedno bolj se tudi zavedam, da ne smemo toliko stremeti k popolnosti, ampak preprosto uporabljati metode, ki najboje delujejo v naših razmerah in za nas same. No tudi to ne bom nobenemu več vsiljeval, tudi perfekcionisti so in vedno bodo. Sam sem pač tip, naredi sam in čim bolj preprosto.  Lp.
Rak, zanimiva metoda podobna uporabi glinenih posod, ki jih zakopljemo v zemljo in v sušnih dneh v le-te nalijemo vodo. Zemlja počasi vsrka vodo in tako imajo rastline vedno na voljo enakomerno vlažno zemljo. Sam sicer bolj stremim k temu, da pripravim gredo tako, da bo v sušnih obdobjih dobro zadrževala vlago in pa, da se v deževnih dneh voda ne bo zadrževala v zgornjih plasteh zemlje. Sam imam ilovnato zemljo, zato sem moral poskrbeti za dovolj humusa v zemlji, ki bo poskrbel za oboje. Tudi oglje je odličen vir za zadrževanje vlagein hkrati tudi zračenje zemlje, ki je še kako pomembno ko nas napade dež. Manjše količine peska so se tudi izkazale prav, posebno pa kamenčki iz lokalnih potokov. |
30. 01. 2009
| mfranc je napisal/a: | Samo, ker sem obljubil , drugače rigolanje res ne paše k paradajzu, pa da še kaj rečemo o prekopavanju zemlje.
Torej, dr. Kriškovič je po srcu biovrtnar, obvlada pa tudi agronomijo, tako, da ne govori iz nekih "čustvenih" vzgibov, ampak iz realnega pogleda, da intenzivno kmetijstvo s preobilico gnojil (mineralnih - on govori o kemiji ) ni prava pot k zdravi hrani.
Rigolanje (sploh ne vem, če se še uporablja) daje kot primer, preverjen z poizkusi in meritvami. Rigola se kao 70 cm, in prvo leto korenine intenzivno rinejo v to globino, ker je bila v to globino vnešena zgornja plast: Vendar se že naslednje leto umikajo proti površju, ker "zemlja v tej globini zopet umira", pravzaprav živi organizmi.
Je sicer zagovornik rahljanja tal, saj veste, se ne obračajo, ampak zrahljajo, da ima zrak dostop do globljih plasti. Omenja sicer specialne rahljalnike za kmetijstvo.
Tudi vrtičkarji lahko to poizkusijo kot kompromis med obračanjem in neobračanjem zemlje. Dobro se obnesejo prekopne vile.
http://www.slonep.net/vrt.html?lev0=1&lev1=11&lang=&lev2=118&lev3=1584
Še enkrat, klasično obračanje do globine 20 - 25 cm, pa ne škodi!
- večina bakterij (ki predstavljajo cca 80% življenja v zemlji) je aerobnih, rabijo kisik.
- iz ene bakterij nastane v 2-3 dneh večmilijonska kolonija
Sam se pri štihanju da/ne ravnam iz osnove, da imam talno vodo na višini 0,5 - 1,5 m (hja, sušno/deževno obdobje )
ne štiham za solatnice, tudi za plodovke načeloma ne; vedno pa podkopljem nekaj cm globoko dodana org. gnojila, da se slučajno na direktnem soncu in vetru ne uniči bogato bio življenje.
Štiham, kot sem že omenil za zelenjavo, ki požene globoko v tla, korenovke npr.
In kjer se le da (recimo pri motovilcu težko) dajem zastirko.
Kriškoviču je zastiranje tal osnova za pravilno/potrebno ohranjanje bio življenja v zemlji. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 31 Jan 2009 19:17 Naslov sporočila: |
|
|
Za zelenjavne grede vsako jesen s pomočjo lokalnih virov, ki so na voljo dvignem grede vsaj za 20cm. V prvem letu vse skupaj namešam vsaj 20cm v zemljo+vrhnji sloj. To mi bo do konca življenja služila kot dobra osnova, na kateri bom v bodoče ustvarjal nove sloje brez obračanja. Nove sloje preprosto ustvarim po zgledu narave. Kombinacija zastirke in kompostiranja. Namesto, da bi vrgel stvari na kompost jih pustim na gredi. Rastlin, ki odlsužijo svoje nikoli ne pulim iz zemlje. Vse to je del življenja, ki je zelo pomemben za nadaljno življenje grede/zemlje. Jeseni, ko greda odsluži svoje, nardim nov sloj zastirke na gredi. Uporabim materiale, ki so po strukturi čim bolj podobni rastlinam, ki jih bom v prihodnje na gredi gojil. Na tak način poskrbim za dobro ravnovesje gliv in bakterij, eno temeljnih in pomembnejših ravnovesij v zemlji. Tukaj so še potem različne rastline, ki v sebi vsebujejo vse pomembne snovi, kot so magnezij, kalcij in podobno. To so koprive, gabez, rman, kamilice, nasploh ves plevel. Uporabim čim več različnih rastlin, ki jih najdem v neposredni okolici. Vse skupaj pustim čez zimo stati. Proces zamrzovanja in taljenja organskih snovi je super, saj so po zamrznjenju stvari veliko hitreje razgradljive. V zgodnji spomladi se vse skupaj spremeni v nov sloj odlične zemlje, ki v sebi vsebuje vse, kar je potrebno za rast rastlin, prav tako pa s pomočjo dežja, črvov in ostalih živalic izboljša spodnje sloje. takšna greda vsebuje vsa hranila, ki so na voljo rastlinam. Zračnost zemlje je super, prav tako drenaža. Grede super zadržujejo vlago. Potreba po zunanjih gnojilih ni potrebna. Če vidim pomankanje naredim gnojila iz rastlin.
Za sadna drevesa in ostale trajne kulture se bom prvič igral letos spomladi ali pa že marca. Nekako ne želim ustvariti preveč dobre zemlje v luknjah, kjer bom drevesa posadil, saj si želim, da korenine poženejo v globino, v zemljo, ki je pač na voljo. Dobra osnova za malda drevesa in korenine bo zagotovo tam, ampak nič preveč hranljivega. Kakšen nasvet glede tega bi mi prav prišel. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
babaco
Pridružen/-a: 03.01. 2008, 18:36
Prispevkov: 1854
Kraj: vrhnika
|
| Objavljeno: 01 Feb 2009 08:57 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz sem do sedaj vrt preštihal, potem pa poravnal z grabljami. Kompost sem dodajal včasih pred, včasih po štihanju, odvisno od tega koliko sem ga imel na voljo.
Za letos pa sem si nabavil okopalnik moči 5.5 KM ( frezar ), uporaben bo doma na vrtu in na njivi na barju.
_________________
babaco |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
babaco
Pridružen/-a: 03.01. 2008, 18:36
Prispevkov: 1854
Kraj: vrhnika
|
| Objavljeno: 25 Mar 2009 20:04 Naslov sporočila: |
|
|
No končno smo si tudi mi doma pridobili kmetijsko mehanizacijo, a žal brez subvencije.
Ali ima še kdo podobno igračo doma.
_________________
babaco |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 26 Mar 2009 05:36 Naslov sporočila: |
|
|
Nikoli videla  .
Kaj, imaš to namesto štiharice ? Kako si pa zadovoljen? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
magnolija
Pridružen/-a: 05.12. 2007, 22:13
Prispevkov: 859
Kraj: Posavje
|
| Objavljeno: 26 Mar 2009 08:55 Naslov sporočila: |
|
|
Mož je nameraval nabaviti enako frezo, kot jo ima Labia, pa je na žalost nimajo več na zalogi.
Napiši še ti malo podatkov o tem pripomočku, zmogljivost, kaj ga poganja, cena...
_________________
Lp Magnolija
http://www.procreo.jp/labo/flower_garden.swf |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
babaco
Pridružen/-a: 03.01. 2008, 18:36
Prispevkov: 1854
Kraj: vrhnika
|
| Objavljeno: 26 Mar 2009 17:28 Naslov sporočila: |
|
|
Super zadeva, sem zelo zadovoljen. Sem si pa jeseni od prijatelja sposodil podoben okopalnik za probo in se takoj navdušil.
Jaz imam ilavnoto prst, ki je spomladi kar precej zbita, ampak ta freza je iz nje s pomočjo dodanega, dve leti starega, domačega konjskega gnoja, naredila pravi puhek iz nje.
Jaz sem jo kupil v jeseni v OBI na Rudniku v Ljubljani. Mislim, da jo še imajo v akciji po 160€.
Poganja jo super 95, delovna moč je 3.5 KM, teža pa 35kg, ravno prav da jo lahko še sam dvignem in obrnem.
Ja Muha, štiharico sem obesil na klin.
_________________
babaco |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
potonka
Pridružen/-a: 24.01. 2008, 20:07
Prispevkov: 1421
Kraj: izola
|
| Objavljeno: 26 Mar 2009 20:06 Naslov sporočila: motorna kopačica |
|
|
Tudi mi že dolga leta rahljamo s tako kopačico , ker moj mož ni preveč prijatelj s štiharico , predvsem gre dosti lažje in hitreje , le zemlja mora biti kar suha.
_________________
Veliko srce je zeleno srce.Zelena pomirja,hrani dušo in telo, lepša nam okolje in cel naš planet,
brez nje bi bil svet žalosten in pust. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 07 Okt 2009 13:53 Naslov sporočila: |
|
|
Brez prekopavanja sem v enem samem mesecu ustvaril zemljo, ki je pridelala korenčke, blitvo, okrasne rastline, grah, začimbe itd. Vse kar sem naredil je bilo to, da sem na trati naredil nov sloj čim bolj raznolikega materiala.
Nazadnje urejal/a zuf 22 Sep 2011 08:26; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
potonka
Pridružen/-a: 24.01. 2008, 20:07
Prispevkov: 1421
Kraj: izola
|
| Objavljeno: 07 Okt 2009 19:31 Naslov sporočila: Kakšen je ta raznoliki materijal? |
|
|
Zuf nam lahko malo podrobneje napišeš kakšen je ta raznolik materijal , kar konkretno , je to humus ali kaj drugega mene zelo zanima , ker imam namreč prav ilovnato zemljo na vrtu in se že tri desetletja ukvarjam z njo , pa mi kljub dodatkom kot so šota , humus , kamena moka in še kaj ni uspelo narediti rahlo črno prst.Vesela , bi bila če mi podrobneje opišeš kako si to naredil.LP
_________________
Veliko srce je zeleno srce.Zelena pomirja,hrani dušo in telo, lepša nam okolje in cel naš planet,
brez nje bi bil svet žalosten in pust. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 07 Okt 2009 22:10 Naslov sporočila: |
|
|
Ojla potonka. Z veseljem!
Zgodaj spomladi sem izbral prostor. Mlado trato nisem niti kosil, ampak sem na prostor položil karton, ki sem ga imel na voljo. Lahko tudi časopisni papir. Tudi suho listje deluje, ampak ne predebela plast. Tudi brez tega deluje, saj bo organski material tako ali tako razkrojil rastline, ki tam rastejo. So samo del odpadkov v bistvu.
Karton sem fajn zalil in potem gor nametal vse kar mi je prišlo pod roke. Največ je bilo kuhinjskih odpadkov in svežih rastlin iz okolice. Malo nezrelega in zrelega komposta. Malo okoliškega humusa. Suhe liste. Oglje, odlično za zadrževanje vlage in živost zemlje.
Dodajaš tako, da nikoli ni ničesar preveč. Se pravi, potrosiš malo listja, potem pa še malo svežega - rastlinje, zdaj v jeseni lahko tudi postaran gnoj- čisto malo!, kuhinjski odpadki.... Zdaj v jeseni lahko dodajaš veliko nezrelega komposta. Torej, vsega mora biti po celi površini po malem in pomešano.
Svežega organskega mora biti več kot suhega, a ne preveč.
Zastaviš si neko gredo. Lahko sedaj čez celo jesen dodajaš tam, kjer želiš izboljšati zemljo. Lahko tudi narediš vse naenkrat, odvisno od tebe in
kaj imaš ti na voljo. Povej, pa ti lahko še bolje pomagam.
Večja in bolj globoka kot bo greda/kup, več rahle zemlje boš imela spomladi. Vse skupaj se uleže vsaj za polovico. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 08 Okt 2009 05:02 Naslov sporočila: |
|
|
Prenos debate iz teme Paradižnik:
Labia: Objavljeno: 07 Okt 2009 07:09
..............
Sledil je jesenski servis: izpulil sem nekaj malega plevela, kar ga je bilo in zemljo sveže prefrezal. Lansko leto sem vmešal v zemljo stiropor ( za večjo zračnost-rahlost) v granulatu ( v zrnih, cca 100 litrov na 10m2), letos pa sem dodal še vermit ( tudi cca 100 litrov na 10m2) tudi za boljšo rahlost in enakomerno zadrževanje vlage.( izbral sem granulat 8 mm).
Sledilo je dognojevanje s konjskim gnojem (biogrena) v granulatu (vreča na 10m2) in s kurjim gnojem (bogatin od jate- 80 l na 10m2). Vse sem znova prefrezal.
Sledilo je zalivanje, kjer se bo razmočeno gnojilo vsrkalo v vermit in čez sezono počasi sproščalo v zemljo. Vermit ima namreč izredno moč saj vsrka za 70% svojega volumna tekočine.
Nato je sledilo pranje plastenjaka s kirherjem ( znotraj in zunaj) in razkuževanje folije z ročno šprico ( mešanica vode in peroksida) ker folija rada "ozeleni".
Sedaj pa sledi presajanje solate iz zunanjega dela vrta v plastenjak. Dela več kot dovolj, bo pa užitek za novo leto jesti svojo solato in seveda tudi prej in pozneje.
Več o vermitu je tukaj:
http://www.strojansek-sp.si/vermit/slo/cenikslo05.htm
in tukaj, kjer kliknemo na oznako biovermit na levi strani in zvemo vse o uporabi in sestavi:
http://www.strojansek-sp.si/
Torej je tudi snovno zelo bogat in koristen:
SiO2 34- 6%
FeO 6-13%
MgO 16-35% K2 1- 6%
Al2O3 10-16% Ca 1- 5%
H20 8-16% Drugo 0,2-1,2%
lp labia
Garden-ja: Objavljeno: 07 Okt 2009 13:47
| zuf je napisal/a: | Samo ideja za drugič... Mogoče bi lahko motovilec sejala kar med paradižnik. Paradižnike bi samo sproti dajala ven, samo odrezala pri peclju, korenine pa pustila v zemlji. Postopoma bi vedno več motovilca imelo sonce. Pa še zdrave liste paradižnika bi puščala na gredi. Motovilcu bi prišli zelo prav.
|
To gre morda na celini, pri moji zemlji pa je stvar taka, da jo je potrebno vmes prefrezat ker je tako trda kot beton. Svoje seveda naredi tudi suša.
Drugi problem je ta, da moramo mi paradižnike zaradi burje saditi v "indijanske šotore", torej na štiri palice, ki so zgoraj povezane v šop, šopi pa povezani drug z drugim sicer ob prvi burji leti vse skupaj k sosedu. Pod takim šotorom ni svetlobe, povezan tunel pa je tudi nemogoče prelopatat, če bi kdo zemljo želel obdelati ročno. Ampak pri taki zemlji to nikomur ne pride na misel.
Zuf: Objavljeno: 07 Okt 2009 13:53
Zaradi frezanja bo zemlja iz leta v leto slabša bo strukturi in hranljivosti. Sploh vi na primorskem morate dvigovati zemeljski nivo, zemljo morate ustvarjati. Ko boste to začeli delat, bo tudi prvotna zemlja izboljšana.
Labia: Objavljeno: 07 Okt 2009 14:20
Hja, frezanje da ali ne?
V mojem primeru je vrt v bistvu ilovica iz izkopa hiše in sploh nima humusne plasti, ki bi jo z frezanjem vmešal v globino in tako skvaril zgornji živi sloj. Na travniku ali gozdni planoti je seveda dovolj humusa na vrhu, ki se je ustvarjal tisočletja. Žal nimam toliko časa.
Tudi zaradi tega, ker se ne mislim mučiti z lopatanjem ali nabijanjem z grabljami po ilovici mi je freza edina možnost, da iz zemlje nekaj naredim. Ravno zato dodajam razne priboljške in hranila - tudi zemljo v vrečah in baltiško šoto med drugim. Zato se mi je zemlja že bistveno izboljšala in jo je že skoraj možno obdelovati samo z grabljami. Za dodajanje in vmešanje tega pa raje uporabim frezo, kar so v bistvu grablje na motorni pogon.
Mislim, da bom kmalu dosegel cilj, ko lopate ne bom več rabil in bo delo na vrtu samo še veselje in ne fizično izčrpavanje.
Seveda je pa pri vsakem izhodišče (zemlja) drugačno in se mora temu prilagoditi.
lp labia
Zuf: Objavljeno: 07 Okt 2009 14:40
Tudi jaz sem delal s čisto ilovico in sem v letu dosegel krasne rezultate, sploh, če vzamem v zakup količino energije in dela.
Tisočletja? Si kdaj videl koliko humusa ustvari gozd v enem letu?
Poglej, če ti delaš z ilovico. Leta in leta jo izboljšuješ na ne vem kakšne načine vse - večinoma so to dodatki, ki jih moraš vmešati v zemljo. Tako ali drugače, boš s tem vsako leto pokvaril strukturo zemlje. Vsako leto se zemlja trudi prilagoditi razmeram, ti pa jo z dodajanjem priboljškov samo mučiš in na koncu narediš več slabega kot koristnega. Kratkoročno ja, tisto leto bodo rastline rasle, kaj pa potem? nekega dne ne bom več okopaval/frezal/... Na nikolovo nedeljo.
Ni važno kakšna je zemlja, čim prej moraš opustiti direktno obdelovanje, ker boš tako lahko v zelo kratkem času ustvaril globok sloj nove odlične zemlje. Ta nov sloj pa bo hkrati izboljšal tudi prvotno zemljo. Ne samo na površini, ampak zelo globoko pod zemljo.
Poizkusi, del zemlje pusti, da se zapleveli. Po želji dodaj še kašne koristne rastline. Vse skupaj pusti, da gre polni krog. Rast-razkroj. Ni ti sploh potrebno nič dodajati na vrh. Potem pa poročaj naslednjo jesen, če si zadovoljen. Je pa seveda več možnosti in lahko vso stvar zelo pospešimo. Že zdaj v jeseni lahko za naslednjo spomlad ustvariš krasno obdelovalno površino.
Mimogrede, niti navadne ročne grablje niso potrebne pri vrtnarjenju.
Garden-ja: Objavljeno: 07 Okt 2009 14:58
Zuf, knjigo Bio vrt sem brala pred dobrimi desetimi leti, se strinjam, zelo lepo se bere ampak eno je teorija, drugo pa praksa predvsem pri določenih tipih zemlje. Je treba preizkusit.
Poleg tega je naš zelenjavni vrt že kar nekaj časa del okrasnega vrta okoli hiše in niti pod razno si ne morem dovolit, da bi bil zaplevljen ali pa da bi na grede navlekla organski material, čez pa kartonaste plahte. Ker tudi oko zahteva svoje.
Zuf: Objavljeno: 07 Okt 2009 15:08
Te knjige nisem bral. Večinoma sem se izobraževal na tujih forumih iz prakse drugih. Zdaj pa tudi lastna praksa daje krasne rezultate.
Ja, treba je sprobat, dosti stvari izključit in razvit svoje lastne ideje. Kdo je govoril kaj o kartonu? Plevel je bil konkreten primer. Načinov je ogromno, tudi za okrasne vrtove in za oko.
Ah, želim vam samo povedati kako pomembna je skrb za zemljo in kako preprosta je lahko.
Labia: Objavljeno: 07 Okt 2009 15:26
ok zuf, vem kaj želiš povedat. Tudi tvoj način je ena možnost. Pri meni je bila taka ilovica, da bi lahko samo cegle delal. Glist in drugih organizmov sploh ni bilo, ker bi rabili vidija sveder, da bi kaj naredili. Sedaj pa že imam deževnike tudi zahvaljujoč kompostu, ki ga spomladi vmešam v zemljo in delo mi je mnogo lažje, ko je zemlja sedaj bolj rahla.
Poznam sonaravno pridelavo, ko pustiš tudi plevelu rasti, sam ga pa ne ljubim preveč, kar je iz tvojega stališča napaka. Moji rezultati kažejo, da imam dober pridelek in manj težav. Kemije v pravem pomenu ne uporabljam, saj konjski gnoj v briketih in kurji gnoj to pač nista.
Mimogrede, sem brskal po spletu pa nisem nikjer zasledil, da frezanje ali grabljanje ali obdelovanje škodi obdelovalni (!) površini.
Je pa možno pridelovati na različne načine. S tem se strinjam. Zaenkrat imam mnenje, da sem strukturo zemlje za pridelavo izboljšal in pokvaril glinokop za izdelavo zidakov.
lp labia
Garden-ja: Objavljeno: 07 Okt 2009 15:30
Zuf, v knjigi, ki jo omenjam, in je cela namenjena takemu načinu pridelovanja kot ga omenjaš sam, je zapisan eden od načinov, kako se preko zime pripravi tako' zemljo kot jo opisuješ ti in pri tem načinu se na gredo naloži vse jesenske rastlinske "odpadke" in se jih prekrije s kartonom. Po knjigi naj bi bil naslednjo pomlad pod kartonom humus.
Japajade.
Vsaj v našem primeru.
Zuf: Objavljeno: 07 Okt 2009 17:10
Haha, cigli. Vidiš, namesto da vrtnariš, bi lahko gradil hišo.
Plevel, ne da je napaka, samo, uporabimo jih lahko veliko bolje, kot pa večina misli. Saj tudi gužva zelenjave s pleveli ni optimalno, če se že gremo pridelavo za količino. Kot si rekel, našel si svojo delujočo prakso in to je to.
Drugače sem pa s pleveli ciljal na to, kako spremeniti del zemlje v dobro obdelovalno površino. Tisto leto se pač tam ne goji zelenjave, če se, pa v malih količinah. Pleveli z rastjo izboljšajo strukturo, na koncu ko odmrejo pa poskrbijo še za gnojila. Z nekaj triki potem večino pleveli zadušimo in greda je pripravljena na zelenjavo. In spet je tukaj mnogo načinov kako to narediti.
Frezanje je skozi moje oči nepotrebno, ker mi je pač grdo in imam občutek, da ni koristno. Občutek pač. Prepropsto vidim, da se da obdelovalne površine "lepše" in bolje obdelovati.
Garden-ja, ne vem kaj ste vse dali na gredo kot "vse jesenske odpadke"???
Če grem zdajle organske stvari, ki jih imam na voljo položit na zemljo in jih pustim čez zimo, ga ni boga, da ne rata humus. Karton sem pa jaz dajal takoj na zemljo in potem vse ostalo čez, nikoli na vrh.
Garden-ja: Objavljeno: 07 Okt 2009 19:13
Vidiš, pri nas pa moramo vse zmleti z mulčerjem pa še vedno do spomladi ni humus, ker so vmes še vejice. Je pa kljub temu zlata vredno. Če bi položila tako kot je samo na zemljo, bi spomladi ostale gole veje.
Zuf: Objavljeno: 07 Okt 2009 23:11
A drugih organskih odpadkov nimate? Sprašujem resno in ne želim biti najmanj nesramen.
Enolična stvar zelo počasi ALI napačno razpada. Sem v teh dveh letih naredil cel doktorat iz kompostiranja, mi pa pride zdaj zelo prav. Lp.
Tinko: Objavljeno: 08 Okt 2009 02:25
Tukaj se bom postavil na stran Garden-je, zato, ker sem potreboval vsaj 10 let, da mi je uspelo osvojiti primorsko tehniko obdelave. Enostavno ne gre brez oranja, mulčenja in frezanja. Če ne spustiš zraka do korenin, se dobesedno zacementirajo že v enem letu. V dveh letih se posušijo ribezi, gojena robida je stagnirala v treh letih. Zemlja je zbita, ob dežju voda steče z grede, namesto, da bi jo posrkala zemlja, naredijo se meter dolge razpoke, široke nekaj cm. Po dežju navadno zapiha burja in v enem dnevu osuši vrhnjo plast. Prav zato sem si kupil frezico in vsaj trikrat na leto sfrezam. Zelenjavo sadim tako, da lahko grem s frezo med vrsticami. Plevel pustim, da segnije, okoli sadik ga še ročno odstranim. Da ne govorim o slaku. Če bi ga pustil nekaj mesecev, bi mi povsem zamoril zelenjavo. Lani sem povsem opustil pridelavo in se boril le s slakom. Vse naokoli sem pomoril (cvetje, rožmarin...) slaka pa imam še vedno za izvoz. In kako mu odgovarjajo pogoji, kjer poskusno uvajam načine biopridelave. Vlaga, hraniva in pokrivanje z odpadki so mu pisana na kožo.
Tako se bom držal metode, ki sem jo osvojil v 23. letih bivanja na Obali.
Vnašal bom še naprej veliko hlevskega gnoja, listja (gnoj dodajam neposredno v jame pod rastline - če ga prej raztrosim, ga polovico ostane zunaj, se osuši, efekt je slabši).
Pod drevesi pa poskusno puščam veje od poletne rezi. Listje kar dobro razpada, veje tudi. Prednost je, da zamorijo travo in je manj košnje.
Upam, da se bo obneslo. Alojz
Garden-ja: Objavljeno: 08 Okt 2009 03:44
Zuf, katere?
Imamo to, kar ostane od poletne zelenjave, veje od obrezovanja okrasnega vrta, pokošeno travo, slamo, ki ostane od zastirke in gospodinjske odpadke. In pa seveda zemljo okrasnih loncev skupaj z rastlinami.
Ponavadi vse skupaj mož zmelje z drobilnikom tako da je spomladi od 2 - 4 m2 komposta, zemlji pa redno dodam še šoto.
Tinko, kje nabavljaš gnoj in kako urediš prevoz?
Eh, mogoče vabim moderatorje, da debato prestavijo v temo o obdelovanju zemlje kjer poteka vzporedna debata. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 08 Okt 2009 09:24 Naslov sporočila: |
|
|
tinko, slak točno ve, kaj tvoja zemlja rabi. In če nima možnosti popraviti zemljo, bo še vedno agresiven in skušal to narediti.
Veje in listje so super za pod drevesa. Kolikor razumem tudi odpadlo listje pustiš na miru? Čez celo jesen ali samo zadnjo pošiljko? Kolikor se mi sanja, se mi zdi, da bi že po nekaj letih pod drevesi bil večinoma humus in listje na vrhu, rastlinje pa tu in tam. Krasno.
Tinko, ali si vsaj eno leto dvigoval nivo zemlje, brez karkšnih koli drugih posegov? To je zelo pomembno, prvotno zemljo imamo za temelj na katerem gradimo.
Čez par let boš moral frezati petkrat na leto. Ves gnoj in humus, ki ga boš vnašal pa bo bolj malo pomagal. Še vedno boš imel problem prvotne zemlje, ker je ne boš nadgradil, ampak se boš iz leta v leto z njo ubadal.
Garden-ja, vse zmleto lahko položiš na zemljo. Ne vmešavaj v zemljo. Zemlja spodaj se bo izboljšala, zmleto pa bo nov sloj. Če dodaš še kakšne priboljške za zadrževanje vlage, zmagaš. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Naala
Pridružen/-a: 21.10. 2009, 18:38
Prispevkov: 34
Kraj: Kamnik
|
| Objavljeno: 30 Okt 2009 01:51 Naslov sporočila: |
|
|
zuf, zgoraj omenjaš da obstajajo tudi načini za okrasni vrt, ali bi lahko prosim o tem napisal kaj več. Imam namreč samo okrasne rastline in se že dalj časa ubadam s tem kako naj izboljšam zemljo okoli njih. Saj dodajam mulč ampak okoli veliko rastlin ne moreš nanesti mulča ker so čisto pri tleh.
Pa tudi tam kjer trenutno ni rastlin se ne morem kar lotit nalagat kupa zelenja, ker bom morda tisti del zapolnila čez en teden, mesec... pa kakor sem brala je tako da tačas ko ti odpadki razpadajo črpajo hranila iz zemlje in jih šele po razpadu vrnejo, tako da res ne bi rada v sredini postopka tega odstranjevala in tja sadila rože.
Kljub potlačenosti je sicer zemlja zgleda v redu in čeprav je to atrij kjer je spodaj (pod 20 cm) kup odpadne zemlje (od gradnje) in kamni, ki jih počasi pobiram ven, mi raste vse zelo dobro in imam milijon deževnikov. Ampak glede na to da je zgornja plast tako plitka in spodnja tako zanič me zanima kako naj izboljšam zemljo v globino, glede na to da v višino ne gre, ker tam rastejo rože, ki jim ne morem kar debla zasuti. S to spodnjo slabo plastjo imam največje probleme, mislim da imata dve drevesi ravno zaradi tega slabšo ospornost.
Če ima kdorkoli kakšno idejo bom vesela. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 30 Okt 2009 11:34 Naslov sporočila: |
|
|
Mulč ni potreben, če na zemlji rasejo rastline. Ali senca od rastlin (pokrovnih, visokih itd), ali mulč.
Bi rad samo izpostavil razliko med zastirko in mulčem. Jaz mulč vidim, kot razmolik material, ki tvori nov sloj, zastriko pa kot enoličen material za protekcijo zemlje.
Gre se za način vrtanrjenja. Moji pristopi niso uporabini zate, ker pač delaš tako kot delaš in imaš določeno situacijo.
V globino se brez večjega dela da najbolje izboljšati z novim slojem. Zaradi novega sloja se izboljša spodnji sloj.
Če je spodnji sloj čisto zanič je to problem za drevesa (korenine). Za rože, grmovnice in zelenjavo slab spodnji sloj ni problem, ker se da v pol leta in še manj, ustvariti dovolj visok nov sloj.
Najbolje boš izboljšala zemljo če boš plevel in rože, ki ti rastejo pustila, da odmrejo tam kjer so rasla. Plevel populiš, če je potrebno in ga tam tudi pustiš. Ostanke rož v jeseni pustiš na gredah. Načrtuj tako, da ti vsako leto ne bo potrebno gred okopavati, razen pri večjih razporeditvah seveda. Načtuj tudi tako, da boš imela čim več ratnolikih rastlin. Pokrovne, srednje, višje....
Lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Naala
Pridružen/-a: 21.10. 2009, 18:38
Prispevkov: 34
Kraj: Kamnik
|
| Objavljeno: 02 Nov 2009 17:43 Naslov sporočila: |
|
|
| O, hvala za nasvet, potem bom pa poskušala spodnji sloj izboljšati tako kot si rekel, z izboljšanjem zgornjega. Do zdaj sem kopala luknje kjer ni rastlin in v njih polagala material za kompost, ampak kot sem rekla baje to črpa hranila, če pa položim stvari po vrhu pa jih ravno tako deževniki hitro odnesejo v globino, tako da bo verjetno to boljše. Pa še zemlja se ne suši, edino kar je da ne zgleda najboljše, ampak ko bojo rastline malo zrastle bo tudi to rešeno. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 06 Nov 2009 17:32 Naslov sporočila: |
|
|
| Vsak nerazgrajen organski material, ki ga zakoplješ v zemljo črpa hranila iz zemlje, da se laho razgradi (če ga položiš na zemljo se to ne dogaja). Posebej to velja za stvari, kot so listje, palice ipd. Ko se razgradi, ga odloži nazaj v zemljo. Zrel kompost ne črpa hranil iz zemlje. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Naala
Pridružen/-a: 21.10. 2009, 18:38
Prispevkov: 34
Kraj: Kamnik
|
| Objavljeno: 08 Nov 2009 22:59 Naslov sporočila: |
|
|
| Aha, se mi je zdelo da je nekaj takega. Počasi mi bo vse jasno, hvala za pomoč. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
labia
Pridružen/-a: 25.07. 2008, 07:28
Prispevkov: 774
Kraj: Novo mesto-243 m n.m.
|
| Objavljeno: 22 Mar 2010 09:27 Naslov sporočila: |
|
|
No, tukaj je nekaj slik spomladnaske priprave na vrtu. Slike pač največ povedo.Včeraj sem prefrezal še tisti del vrta v katerega sem že jeseni dodal stiropor kroglice ( premer 2 do 3mm)
brez težav je šlo, ilovica ni bila več zbita, štihanje nepotrebno. Kako je vse skupaj rahlo in mehko, se vidi po sledeh udrtih delov od škornjev.
Že lansko leto sem enak postopek izpeljal v plastenjaku s tem da sem dodal biogreno ( 20 litrov biogrene je kot 600 kg hlevskega gnoja) in tudi nekaj bogatina. Letos nisem rabil nič več štihati, nič frezati, samo poravnal sem z grabljami ( pravi užitek brez napora). Poskusil sem mehkobo in porinil vso dlan brez težav v globino. Razlika med tisto zemljino pred 2 leti in sedaj je OGROMNA. Hehe, cegli iz ilovice so daljna preteklost in bodo šli v pozabo. Štiharico bom v spomin na boleči hrbet privijačil na steno vrtne ute - nikoli več je ne bom rabil. Le zakaj nisem tega že prej naredil mi res ni jasno.
Na naslednji sliki se vidi koliko vermita(vermikulita) sem vnesel na gredice. Sledilo je ponovno frezanje, da se je vermit vmešal v osnovo. Za 10m2 sem porabil 100 litrov vermita, kar stane približno 10€. Sedaj ilovica ne bo samo zračna ampak bo tudi vlaga prodrla v globino in dalj časa obstala vlažna, saj 100 l vermita vsrka 70 litrov vode in jo počasi sprošča. Dodatno še rahlja zemljo- kar je krasno. Material je popolnoma naravna ekspandirana kamenina bogata z minerali. Super.
Na naslednji sliki se vidi, kako je videti gredica, ko sem jo delno poravnal z grabljami po vnesenem vermitu. Na desnem delu slike pa je gredica, kjer sem že jeseni vnesel kroglice+vermit. Razlika je v barvi, ker na levi strani vermit še ni bil prepojen z vodo.
Na zadnji sliki pa se vidi, kako je videti mešanica, ki sem jo naredil za pikirančke. Namešano je: baltiška šota+kvalitetna zemlja+stiropor kroglice+vermit.
Lepo se vidi kako se je vermit ( na sredi slike) napel, ko je vsrkal vlago in tudi primerjava z velikostjo belih stiropor kroglic.
Hehe, za tako mešanico bi v trgovini mastno plačal, mene pa ni prišlo niti 1/10 cene. S tem, da vem kaj imam...nič recikliranih smeti in težkih kovin, delov plastenk, plastičnih vrečk , brez patogenih dodatkov in bolezni. Si lahko sploh želim kaj boljšega?
lp labia |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 22 Mar 2010 20:33 Naslov sporočila: |
|
|
Lepo si si tole naredil! Zadnja slika je paša za oči! Pa lepo je to, da si na gredah ohranil prvotno zemljo - kot nek temelj, je dosti hranil v takšni zemlji. Zakon, res. Boš mel zdrave paradajze! Imam samo eno misel - zakaj te dobre zemlje sedaj ne ščitiš z zastirko? Bi ohranil veliko vlage in pridobil še ostale koristi.
Lp. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
