Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Igy · Objavljeno: 16 Feb 2010 15:03 Naslov sporočila:

Zuf kako bš letos začel v tvojem divjem zelenjavnem vrtu?
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.

zuf · Objavljeno: 17 Feb 2010 12:01 Naslov sporočila:

Januarja 2011 dopolnjujem z namenom preglednosti. Na mojem travniku se je divja vzgoja zelenjave začela leta 2009. V temi Zelenjavni vrtovi malo drugače lahko preberete ozadje zgodbe.

Pol divja vzgoja 2009

Leta 2009 sem prvič vzgajal zelenjavo na travniku. Vzel sem seme ali sadiko kultiviranih vrst in jih posadil v neobdelano zemljo na travniku. "S palico dovolj zrahljam zemljo, da lahko seme posejem ali posadim sadiko. Zakrijem z zemljo, kako globoko, odvisno od velikosti semena. Prvotne travniške rastline sem pred tem potrgal in jih kasneje položil na mesto sejanja. Zadržujejo vlago. Kasneje se spremenijo v seno." - zuf, spomlad 2009

Kasnejša dognanja
Ni potrebno trgati vsake rastline, ki pride skozi seno v bližini kultivirane rastline. Vedno je kaj tudi dobrodošlo, da rase pod zelenjavo ali pa med in nad njo. Seveda ne dopustimo, da v začetku prerastejo zelenjavo. Sam sem trgal bližnje rastline in jih pustil tam kot zastirko. Čeprav tega nisem naredil velikokrat, trikrat na rastlino maksimum, je to vseeno velika pomoč. Z enim samim opravilom sem dal zelenjavi prostor, gnojilo, zastirko. Najmanj pomoči je potreboval grah, fižol. Potem sledijo bučke. Buče rabijo že več pomoči. Največ pomoči pa zagotovo potrebujejo paradižniki. Pridelal sem tudi nekaj redkvic, korenja, blitve. Posamezne rastline ponavadi potrebujejo vsaj en meter negovanega prostora, zato, da lahko sonce pride do njih. Ko se sonce dviguje in ko so rastline večje pa je negovanja vedno manj, kasneje pa ni več potrebno. Ne spreglejte paradižnika na zadnji sliki, Black Moor, bil je poln in zelo okusen.

Na ta pol divji način sem vzgojil buče, kumare, paradižnik, blitvo, solato, redkvice, fižol, grah. Zgornje slike so posnete pred košnjo. Kljub moji filozofiji sem moral nato travnik dvakrat pokositi. Obakrat sem opazil očitno hiranje rastlin. Preprosto so izgubile habitat v katerem so se tako dobro počutile. Zato se izogibam košnji celotnega travnika, ko je enkrat že vzpostavljen. Še najbolj smiselno bi bilo košenje na začetku sezone, vendar meni osebno vse skupaj izgubi čar in vrednost. Meni osebno je namen negovanja v tem, da negujem v neposredni bližini posejanih rastlin. Travniški habitat je za moje pojme nujen. Če se to dela, potem je smiselno to početi na začetku in nato pustiti travniku polno rast, ko je zelenjava dovolj razvita.

Divja vzgoja 2010

Leto 2010 bo zanimivo. Do zdaj sem okoli sadik zelenjave trgal bližnje rastline, ki bi lahko sadike zadušile in jih pustil tam za zastirko. Nekako je to pol divja vzgoja o kateri govori tudi Fukuoka. Zelenjava dobro uspeva na ta način, ker je to velika pomoč. Zdaj imam drugačen namen. V sezoni 2010 je namen najti vrste zelenjave, ki lahko rastejo same od sebe brez pomoči na nekošenem travniku.

Različno zelenjavo sem sejal že jeseni, s plodovi. To niso kupi ali grede iz sena, ampak navaden travnik. Spomladi bom sejal še preostala semena in sadil sadike različne zelenjave. Sadik bo bolj malo. Večino bom sejal. Za semena bom s palčko zrahljal malo zgornje plasti in posejal. Za sadike bom s palčko naredil dovolj veliko luknjo in posadil. Ko bom sejal in sadil, bom čim več bližnjih rastlin pustil na miru. Tudi kasneje bom vse prepustil naravi, da vidim kaj bo živelo in uspevalo. Če bo kaj uspelo in ČE se bodo potem rastline same zasejale in drugo leto vzniknile ter ponovno uspevale, bo to tista prava divja zelenjava na travniku, ki bo skrbela sama zase. Mislim, da so dobri kandidati predvsem tisti, ki hitreje začnejo sezono - redkvice, loboda, solata, korenček, grah, soja, blitva. Kakšne buče ali kumare znajo presenetiti - vzkliti v senci travnika, nato pa se priplaziti na plano, ker imajo hitro rast. Za kakšne paradižnike dvomim, da bodo to sposobni, vendar se pustim presenetit.

Igy · Objavljeno: 18 Feb 2010 08:28 Naslov sporočila:

Jaz se bom sicer šel klasiko, bom pa kombiniral po več rastlinskih vrt skupaj; tako, da izkoristim simbiotske učinke.
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.

zuf · Objavljeno: 18 Feb 2010 12:13 Naslov sporočila:

Če se greš klasiko ti iz vsega srca priporočam, da razmišljaš v smeri neokopavanja gred. . Rahlo in zračno zemljo namreč lahko ustvariš.

zuf · Objavljeno: 24 Feb 2010 21:59 Naslov sporočila:

Sem že v uvodu te teme povedal, da v divjih zelenjavnih vrtovih vidim prihodnost. To pa zato, ker je na voljo toliko površin, ki so neizkoriščene in se morajo ljudje z njimi ubadati (košnja, ...) Samo poglejte sadovnjake, oljčne nasade, travnike...

Ne pravim, da moramo sedaj na teh površinah gojiti veliko zelenjave. Pravim, da lahko te površine prepustimo naravi, da polno cvetijo (veliko samoniklih užitnih divjih rastlin), poleg tega pa lahko vključimo tudi zelenjavo. In če se še enkrat spomnimo koliko je takšnih površin... Ali je sploh potreba po zelenjavnih vrtovih? Potreba po skrbi, kako bomo pripravili grede itd...

---

Danes sem iz gnilih buč, ki so ležale na prostem na vrtu shranil nekaj semen. Bom preveril kaljivost, zagotovo je visoka. Zgodila se je namreč naravna fermentacija. Preprosta shramba semen, hehe.

Prav tako sem opazil olupke paradižnikov, tam kjer sem sejal s plodovi.. Nisem nič brskal, a bom jutri pogledal, če se najde kakšno seme.

zuf · Objavljeno: 25 Feb 2010 17:02 Naslov sporočila:

Tudi paradižnikovo seme sem našel. Olup je podoben kot neki plastiki. Zanimivo.

zuf · Objavljeno: 07 Mar 2010 17:11 Naslov sporočila:

paradižniki v nekošenem travniku (tudi rdeči se obarvajo rumeno Smile

)

zdrobljena buča v nekošenem travniku (želel sem videti kakšna je notranjost)

krt · Pridružen/-a: 06.08. 2010, 20:35 Prispevkov: 2

Pozdravljeni, Zuf

vaše razmišljanje in uspehe sem z užitkom prebrala. Direktno iz slovenskih izkušenj. Je bolj
"pristno" kot, če preberem v tuji literaturi. Sedaj smo že v obdobju pobiranja plodov dela. Ali nas boste razveselili s poročilom o uspešnosti metode na slovenski zemlji v naših klimatskih pogojih? Bilo bi lepo!
Hvala in veliko uspeha vam želim še naprej.

Pozdrav, Sonja

zuf

Aha, no, hehe, bomo videli glede razveseljevanja. V trdno slovensko zemljo še vedno verjamem, sem pa tudi pristal na njej. Smile

Plodovi južnoameriških rastlin ne rastejo v slovenskem travniku. Smile

Ja, o paradižniku govorim. Tako malo za povzetek.

Takole gre zgodba...

Kot veste sem lani jeseni sejal plodove na travnik z namenom, da dobim divje rastline, za katere ne bom nič skrbel. To ni bilo težko, saj je travnik bil do 10. avgusta nepokošen. Paša za oči in živali, prekrasno!

Na travnik sem lansko jesen položil plodove paradižnikov, buče, bučke, kumare, paprike, ... Travnik sem pustil prosto rasti in čakal na klitje.
Do zdaj imam zelo malo rastlin in nič plodov.
Posajene sadike paradižnika so velike kvečjemu 50 cm, nerazvejane, razpotegnjene, milo rečeno so boge. Nekaj malega je cvetelo, kaj je sedaj s tistim ne vem.
Imel sem srečo, da sem našel plod paradižnika iz katerega je raslo kup mladih rastlin. No, še vedno so mlade in male. Blagor jim, hehe.
Paprike se niso prikazale.
Tudi kumare ne.
Buče so začele kliti šele konec julija, to pa zato, ker se je travnik malenkost polegel, prav tako se je posušilo in skrčilo večino trav. Več sonca, ki pronica do zemlje. Sedaj buče lepo cvetijo in upam na plodove.

Popolna zasenčenost se zgodi že sredi maja. V tem času travnik pospešeno zraste do višine metra in seme zelenjave nima za burek. Malo prednosti imajo sadike posajene v začetku maja ali prej. A še vedno potem travnik prevlada in sadike v bistvu ostanejo skoraj iste.

Grah! Grah pa se znajde, prav tako soja, pa visok fižol. Spomladi sem vzel semena, določil prostor posejal, malo zastrl in pustil prosto po Prešernu. Grah se razpotegne in malo pokuka ven iz travnika. Par strokov na rastlino je bilo. Soja za seme še zori. Fižol še nisem pridelal, ker ga nisem sejal spomladi, a sklepam, da se znajde še bolje kot grah.

Krompir se tudi znajde!

Delno se znajde zelje. Če ga spomladi posejemo in malo zastremo na začetku, si mogoče lahko obetamo kakšno majhno glavo na koncu sezone.

Vse to sedaj govorim za sejanje ali sajenje, kjer rastlinam nič ne pomagamo, ampak jih pustimo travniku v objem. Ja, ta objem je zelo močan!

Lansko spomlad sem prosto na travnik sejal korenček. Potem sem na njega pozabil. Mislim, da sedaj cveti in dela seme. Moram preveriti ali je pravo korenje in kakšen koren sploh bo. No vseeno, četudi korenček zraste prvo leto, ga je v travniški goščavi težko najti, razen, če si dobro zapomnimo kam smo sejali in če sejemo dokaj na gosto.

No, še upa kdo gojiti divjo zelenjavo!? Smile

--- --- --- --- ---

Zagotovo bom vso zelenjavo še vedno poizkušal gojiti na divji način.

Za gotove plodove pa se bom na travniku lotil pol divje vzgoje in pa negovane vzgoje. Pol divja vzgoja še paše v to temo, negovana pa je čisti neokopan vrt, s to razliko, da je vrt sredi travnika. Velik bonus. Sva danes pri meni s kravzljem sejala rdeče frnikole. Smile

Napišem kaj več jutri. Lepo se imejte.

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Zuf, pošteno poročilo vsa čast

.

kravzlj

Zuf, pozabil si povedati za žita! Opomnik =) Ajda, pšenica, oves, rž, pira. . .

Ja, zanimiv je ta travnik =)

Lp
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

zuf

Žita, moja ljuba žita. Very Happy

Sem jih večino vzgojil po principu neokopanega vrta.

Jih je pa čisto lahko gojiti tudi divje. Jaz sem jih lani oktobra sejal na pokošen travnik, nič nisem prekopal, samo svežo košnjo sem čez položil, ne pregloboko. Prišla so ven in kasneje jih nisem nič oskrboval. Marca, ko je bilo še vse bolj rjavo, so bili ti deli z žiti zelene barve. Klasje je zraslo zelo lepo. Sem nesel enemu ekološkemu kmetu pokazati in je rekel: "Zelo lepo klasje in velika zrna."

Prva in druga slika, v ospredju in ozadju vidna rž. Kot sem omenil, sem imel lani pokošen travnik, žita sem posejal na površino in pokril z različnim materialom, največ je bilo svežih rastlin. Ne preveč globoko! Od tu naprej je bilo vse prepuščeno naravi. Na tretji sliki pa lahko vidite, kako se kodrasta krebuljica vzpenja po rži. Vse tri slike so bile posnete 1. junija.

Žito je dozorelo približno konec julija. Ta zrela zrna sem sejal v nekošen travnik. Tu in tam sem vrgel tudi kakšen cel klas. Sejal nisem vse na en dan, ampak v razmiku vse do začetka avgusta. Sejal sem kar prosto, z zamahom roke, torej nobenega pritiskanja v zemljo. Kamor je padlo je padlo.
Del te površine je še vedno nepokošen in bo tako tudi ostal, prepuščen naravi.
Drugi del površine pa sem 10. avgusta z rokami in nogami poteptal k tlom.
Zanima me, kaj se dogaja z žiti na teh dveh površinah. Ali je že vzklilo, ali še bo? Ali si lahko obetam rast žita drugo sezono? Pomojem je velika možnost, da bo lepo raslo.
Del kjer je poteptano bo pozno jeseni pokazal ali žito rase ali ne. Za del kjer pa bo prepuščen naravi, pa ne vem ali bom lahko prepoznal žita v goščavi. Če druga ne, bom videl, ko bodo drugo sezono začelo rasti klasje. Smile

Ja, jaz sem gotov, da se bo žito odlično znašlo.
Del travnika pa sem tudi pokosil s koso. Tam sem na parih mestih posejal zrno po zrno. Niti malo ni na gosto. Malo zemlje sem razpraskal, posejal zrno, zemljo čez in malo sena. Že rastejo, so že deset cm velika. ponekod je ena sam bilkica, ponekod je par bilkic na kvadratni meter.
Seveda pa so se žita tudi sama zasejala, ker nisem vse požel. Se jih je kar dosti usulo. Še zdaj jih nekaj raste in čakajo na ptiče, veter...
Za vsak slučaj bom opravil tudi oktobrsko sejanje, tako kot je to v navadi. Kakšen kvadratni meter gosto sejanih žit ne bo škodilo.

zuf

Muha, hvala! Še nekaj slik. Smile

18. junij. Spodnji desni kot - soja. Plazeča lahkota ji je močno otežila rast.

23. junij. Mali pravoslanec zrel za obiranje. V tem času ko pišem, bo kmalu zrela druga runda. Večina ga cveti, nekaj pa je že vidnih malih strokov.

23. junij. Vijola grah je začel zoreti.

En mesec kasneje sem pobral zadnjega za seme.

zuf · Objavljeno: 14 Nov 2010 22:30 Naslov sporočila:

zuf

Letos sem poizkusil s pol-divjo vzgojo zelenjave, torej način pri kateremu zelenjavo sejem in sadim v travnik, nato pa ji pomagam. Poizkusil sem z enomesečnim negovanjem, pa je bilo premalo. Negoval sem tako, da sem v bližini zelenjave potrgal (nisem pulil) konkurente in jih pustil kot zastirko ter včasih še dodatno zastrl. Vseeno, rast neposredno v bližini zelenjave je bila prebujna in je vsakokrat zasenčila zelenjavo ter jo zadušila.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

kravzlj

A na Krasu? Tista bučka je kar dobro ratala, tam pri zajetju. Njivca je pa tako tako =)

Lp
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

zuf

Ne na Krasu, doma. Na Krasu sem bil večino časa in sem se enkrat na mesec domov vračal. Njivca tako, tako? Pol si pa premalo plel. Smile

Katero njivco maš sploh v mislih? Krompir, pa tist del tam spodaj pod hišo? Je ratal krompir? Zelje?
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

kravzlj

Ne, tvojo njivco, na Krasu =) Ko boš spet dol povej, da pridem.

Ja moj vrt je spet bolj bogi, se še iščem. Sem na začetku pripravil, potem pa sadil,sejal. Ampak je prerastlo, tanajbolj žilavi so prišli čez!

krompir rabim pobrat, zelje nekako raste, redkvice so šle v cvet, imam semena

Lp
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

zuf

Aja, ma sem že na začetku imel namen to za drugo leto pripravit. Ker na Krasu je suša in trohnenje sena nikamor ne gre v primerjavi z Vitanjem.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli