 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
herman
Pridružen/-a: 23.04. 2010, 18:33
Prispevkov: 381
|
 Objavljeno: 27 Okt 2010 18:20 Naslov sporočila: h |
 |
|
ZUF, pa še za en nasvet bi te prosil.Zbral sem kar precej semen sliv,jabolk,breskev....jih posušil, zdaj me pa zanima, lai naj jih posejem zdaj-je pravi čas?
če ne, kdaj? |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 28 Okt 2010 01:34 Naslov sporočila: Re: h |
|
|
Glede semen sem ti tukaj odgovoril - http://rastline.mojforum.si/rastline-post-58009.html#58009
Glede gred.
| herman je napisal/a: | ZUF tako je-najprej karton, da zamori rast plevela,potem sem dal 20 cm listja, pa veliko dračja, mislim da okrog 40 cm.To dračje sem popolnoma razsekal, ker sicer bi bila greda preveč "zračna", ker sem razsekal je bilo dračje bolj zbito, potem na dračje sem dal še 20 cm listja, to pa zato, da se zemlja ki sem jo nametal ni pogubila med dračje, na zemljo sem dal čisto tanko plast komposta, ker ga večnisem imel (morda 5 cm, ali pa še manj)...vse skupaj je bilo visoko ene 70 cm, saj se je listje stisnilo in dračje tudi. Čisto zgoraj sem dal 10 cm sena, vendar šele potem ko sem posadil-posejal.Npr. ko sem posadil paradižnike,paprike,malancane, sem takoj zastrl s senom, tisti del, kjer sem sejal koruto, pa ne, ker sem čakal da pride ven (sem imel pa seno pripravljeno zraven).No danes je ta greda visoka samo ene 30 cm, ker se je vse skupaj stisnilo-poleglo.
Res je, takoj ko sem gredo naredil sem tudi sadil.MUHA, korenine se niso "zažgale", ko sem pred kratkim čistil gredo-izruval paradižnike, so bile korenine lepe, pa tudi sem že napisal, da so malancani lepo uspeli, kuruza je sicer polegla, vendar so storži bogati, fižola pa ni bilo veliko.
ZUF dračje in listje se še sedaj ni razkrojilo, morda se listje drugo leto bo, dračje pa še par let ne (vem iz izkušenj, ko sem pred leti zakopal dračje in je bilo še po 3 letih celo.tudi dračje, ki ga dam pod kompost, zaradi zračnosti, zelo težko razpade.Holzer npr. je delal gomilaste grede in se mu je mudilo, ker ga je čakal bager pri jamah, je zakopal kar cele smreke z deblom vred.
Kar se tiče mlahavosti grede ti lahko pritrdim, prav gotovo so vse takišne grede mlahave, saj so narejene iz listja,dračja,sena,kartona...in zelo malo zemlje, ker po moje je štos teh gred, delaš jih tam, kjer nimaš dobre zemlje, ali pa zmlje sploh nimaš.Sicer pa če primerjamo način pridelave zelenjave "na pultu" v ratlinjakih, kjer posejejo-posadijo zelenjavo kar "v luftu" so korenine brez zemlje, ves čas na vlagi in zraste lepa zelenjava-samo ne vem kako kakovostna je.To sem videl na TV.
No pri moji gomilasti gredi korenine niso mogle rasti v prvotno zemljo, ker je sploh ni bilo, spodaj je bil peščen teren in na ta teren sem naložil vse že opisano.To sem videl tudi na enem video posnetku o permakultiri (mislim da na you tube)
Greda kjer je rasel fižol v tunelu, ni bila narejena enako, tam sem na zemljo dal kartone, na kartone pa listje in seno, približno 30 cm (potem se je seveda stisnilo). Ko sem sejal fižol sem z malo lopatko katon prebodel in posejal fižol, ter pustil seno in listje malo odgrnjeno, da je fižol lahko prišel do svetlobe.Ko je fižol zrasel 10 cm, sem ga zagrnil.
Tako fižola ne bom več sadil...sicer je štartal zelo lepo, naredil ogromno cvetov, listje lepo da bi ga gledal, lepo se je vzpenjal po čisto tanki vrvici....vse je bilo ok, ko pa je začelo deževno vreme, dež,dež,dež in še enkrat dež....je začelo pa vse skupaj plesneti, ker je bilo vsega preveč na kupu.Sproti sem sicer vnete liste odstranjeval, ampak mi je ta voda-vlaga počasi uničevala tudi stroke, tako da bom drugič dobro premislil.Sicer sem to idejo dobil tudi od Molisona v njegovi knjigi, kjer postavi 4 kole, poveže in na "streho položi lesene letve, na to pa mrežasto železo za betonsko ploščo, ali estrihe, ter ob dveh straneh poseje fižol, ki se vzpenja po nitkah do strehe, ob nosilne kole pa poseje buče, ki se vzpenjajo na streho in železo zdrži, da buče ne padejo dol.V bistvu je ideja dobra, -prava HIŠA, ki ima za stene visoki fižol, za streho pa buče, po sobani na tleh pa poseješ še kaj, lahko tudi solato. Pozabil sem napisat, da je tudi koruza, ki ni bila sejana na gomilasti gredi, ampak na klasičnem vrtu v zemljo in ob njo fižol -padla pod težo fižola.Verjetno bi bila kombinacija dobra, če rabiš več koruze (jaz je ne) in daš ob vsako koruzo morda 1-2 fižola, potem borba ne bi bila tako huda.
Sam sem preveril na enem mestu gomilasto gredo po 1 mesecu je bil karton spodaj čisto razmočen in mehak, tako da bi vsaka koreninica lahko prišla skozi in tudi je, ker mi je npr. nek bodeč plevel (lahko da je bodeča neža) prebodel skozi brez problema.
Saj se učimo in tako je prav.Jaz sem zelo z navdušenjem začel, tudi krompir v avtomobilske gume sem sadil, vendar pa je bil pridelek zelo slab, veliko drobižkov sem pridelal.Ravno tako krompir pod senom je bil droban.Zgodnji krompir, katerega slikce sem prilimal nekje, je bil kar lep, desire potem jeseni pa ne.Bil pa je v isti zemlji na istem koncu vrta.
ZUF, kaj zdaj priporočaš naj naredim s to gomilasto gredo, na njej je toliko plevela kot v klasičnem vrtu, je zrasel med sezono.Ali naj zdaj še kaj dodam -zastrem in uničim ta plevel, ali kako predlagaš? |
Holzer dela gomilaste grede z bagrom. To pomeni, da z lahkoto naredi jarke globine vsaj pol metra, kar pomeni, da v jarke nasut material obrkoža zemlja. Tudi povsem na vrh gred nasuje dragoceno plast vrhnje zemlje, vsaj 20 cm. Rastline imajo na ta način na voljo zemljo in seveda tudi zelo zračno organsko maso, ki počasi trohni.
Ti si imel zemlje toliko, da so lahko semena vzklila oz. da so se sadike prijele, potem pa so korenine imele na voljo dračje in listje, nato pa pesek.
Koruza nasplošno dela plitek koreninski sistem. Večina korenin je najbrž rasla v nekaj zgornjih centimetrih zemlje, ostalo pa v dračju in listju. To, da ti je naredila lepe storže se meni zdi odlično. To, da je padla, pa čisto normalno glede na dane pogoje.
Fižol na tej gredi je pokazatelj, da je bilo preveč nerazrkojene mase in premalo zemlje.
Kaj narediti s to gredo?
Lahko gredo pustiš takšno kot je in jo samo zastreš z listjem ali čem drugim. Nekaj pleveli in korenin se bo razkrojilo, nekaj bo preživelo in spomaldi prišlo nazaj. Odvisno kako globoko boš zastrl.
Druga možnost je, da sedaj vse skupaj dobro premešaš in dodaš čim več organske mase, ki bi pospešila razkroj listja in dračja. Kuhinjkse odpadke, balkonske rože, ostalo. Če imaš kaj odvečne zemlje in komposta ju lahko vmešaš. S plevelom se ne ubadaja preveč. Itak boš vse skupaj premešal. Spomladi poseješ in posadiš zelenjavo. Na zelo dobro rast ne bi računal. Ampak nikoli se ne ve.
Greda se mi zdi zelo potencialna za kakšne jagode, glede na to, da je spodaj pesek.
Kaj misliš drugo leto s to gredo početi? Zakaj si šel delati gredo na pesku? Površin, kjer je podlaga zemlja, imaš dovolj. Sprašujem, ker bi bilo dobro vedeti, kaj je tvoj cilj oziroma namen s to gredo.
Glede pleveli, ki se ti je na gredi pojavila. Si vedel, da se na listju nahaja ogromno različnih sort semen? 
Karton pa res zaduši samo v začetku. Da ni problema pleveli, mora na gredi rasti zelenjava ali pa jo moraš stalno zastirati, ker zagotovo se plevel sčasoma pojavi.
Tista druga greda, kjer je fižol rasel v tunel se je izgleda odlično obnesla?! Sama zasaditev je bila pregosta. Koliko semen si sejal in kako gosto? Ali pa je morda bila težava ravno v tunelu. Ponavadi se fižol goji na posameznih kolih. Okoli enega kola se poseje od 9-12 semen. Zelo gosto torej. A naslednji kol je ponavadi oddaljen vsaj pol metra. To pomeni, da je veliko več zračnosti, kot v tvojem primeru. Predvidevam.
Glede dobrih sosedov fižola in koruze. Kaj vem. Meni je bolj všeč ideja sejanja graha ali nizkega fižola med koruzo. V naši klimi se mi zdi rast visokega fižola prebujna za koruzo. Tiste skice treh sester je recept, ki ga letos žal nisem sprobal.
Ko sem slišal za vzgojo krompirja v gumah sem si rekel, da tega jaz ne bom delal.
Si krompir položil na prvotno površino? Če ja, kakšna je bila ta površina. Kolikokrat si dodatno zastrl?
Kako točno in kdaj si pripravil gredo iz sena za krompir?
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
herman
Pridružen/-a: 23.04. 2010, 18:33
Prispevkov: 381
|
| Objavljeno: 28 Okt 2010 16:06 Naslov sporočila: l |
|
|
Obstoječo gomilasto gredo sem mislil zastreti s svežo pokošeno travo, tako da bi jo v teh hladnih razmerah pustil 2-3 dni pokošeno, potem pa bi jo pograbil in nametal na gredo, pod njo pa bi najprej dodal sveži kompost v povprečju na pol predelan, ga imam približno 1 m3.
Tako bi gredo dodatno dvignil,jo kvalitetno pognojil in zastrl-ZUF, kaj meniš?
Tista greda kjer je rasel fižol, sem pregosto sadil-na 30 cm sem dal 6-7 fižolov.V Molisonovi knjigi sem videl kako je posadil fižol ,sicer na late, ampak je postavil 1 debelejš drog, okrog njega pa je poševno postavil late (kot indijanski šotor-tako priporoča, da na majhnem kosu zemlje pridelaš čim več.Pod ta fižol (pod "indijanski" šotor) pa je še nekaj posejal.No jaz sem pač naredil tunel, kar se meni zdi bolj zračno, saj je vmes prepih, vendar se je kljub temu zaradi preveč dežja-vlage vse skupaj jeseni vnelo.PO moje zaradi količibe listne mase, ki je bila zelo lepa in bogata.
Krompir v gumah se tudi meni ne dopade-kot bi gledal kakšen avo odpad, hehe...ampak nisem verejl in sem probal v 3 gumah.Jaz nisem delal tako kot Molison v nadstropjih, ampak vsako gumo posebej.Gumo sem enostavno položil na neodelano zemljo (tako kot priporoča) in gomolje dal na tla, ter pokril s senom.Ko je krompir prebil seno, sem dodal še sena in potem še enkrat, tako da je bilo sena vsega skupaj s kupom nad gumo.V vsako gumo sem dal 3 gomolje.Vsak gomolj je naredil 8-9 gomoljev, vendar so bili drobni-ampak uporabni.Korenine krompirja se niti niso trudile prebiti v zemljo, so se nekako raztegnile po zemlji.V eno izmed teh gum, kjer sem imel zgodnji krompir, sem nasul kompost in nasadil radiš in zelo lepo raste, sem ga že 2 krat porezal. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 28 Okt 2010 17:53 Naslov sporočila: |
|
|
| Citiram: | | Obstoječo gomilasto gredo sem mislil zastreti s svežo pokošeno travo, tako da bi jo v teh hladnih razmerah pustil 2-3 dni pokošeno, potem pa bi jo pograbil in nametal na gredo, pod njo pa bi najprej dodal sveži kompost v povprečju na pol predelan, ga imam približno 1 m3. |
Dobro se sliši. Preden to narediš se malo razglej kakšna plevel raste. Če je možno, bi rad vedel katere rastline so.
| Citiram: | | Jaz nisem delal tako kot Molison v nadstropjih, ampak vsako gumo posebej. |
Gume morajo biti v nadstropjih, drugače ima krompir premalo prostora. Ko zeleni deli krompirja rastejo zastiraš. Ko imaš prevelik kup, dodaš gumo in tako naprej.
Gume zastrupljajo zemljo, posebej, če so postavljene na sonce.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
herman
Pridružen/-a: 23.04. 2010, 18:33
Prispevkov: 381
|
| Objavljeno: 29 Okt 2010 17:09 Naslov sporočila: k |
|
|
ZUF kar se plevelov tiče, bom pogledal, če jih ni že slana spremenila do nerazpoznavnosti  morda celo naredim kakšno fotko in jo prilimam.
saj namesto gum za krompir lahko daš tudi kovinski sod, samo ne vem kako potem v začetku, dokler krompir ne zraste ven iz soda dobi svetlobo  ......
Sem pa videl v knjigi Molisona, da predlaga zastiranje s KRVNO. ali KOSTNO moko 
Kakšen komentar Zuf?
In Zuf še eno vprašanje, ali zdaj ko si permakulturni učitelj še svetuješ zastonj?  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 29 Okt 2010 21:11 Naslov sporočila: |
|
|
Na mestu, kjer drugo leto želiš pridelati krompir nasuješ seno na kup ali kar pač imaš. Če ne želiš grede, pač narediš kup. Pomladi prideš, odgrneš vse, položiš krompir na zemljo, zagrneš nazaj. Če želiš več pridelka, zasipavaš. V ta namen pa lahko postaviš čisto preprosto koruzno, bambusovo, topinamburjevo, vrbino, ... oporo.
Pri sebi sem nekaj krompirja že sedaj položil na zemljo in 40 cm globoko zastrl z vrtnimi odpadki. Če pride spomladi ven, ga bom dodatno zastiral.
Pri sosedi smo konec poletja začeli pripravljati gredo za krompir drugo leto. Sam bi se odločil za posamezne kupe, kot sem opisal zgoraj, pa je rekla, da ima viška prostor in smo se kar za dolgo in ozko gredo odločili. 1,20 x 8m. Na trato smo začeli nanašati različne stvari. Sedaj prevladuje žagovina, dodajal se je tudi kuhinjski odpad, zemlja iz balkona, rože tudi, nekaj dračja, listja. Košnja trate. Pepel. Najbrž bomo spraznili kuhinjski kompost (še zelo svež in nepredelan) in ga vmešali po celi gredi. Zastrli z listjem, pokrili s kopreno. Ne vem še točno.
Zastiram s tem, kar imam na voljo. Naredi si en velik kup listja in pozabi na njega. Čez dve leti boš imel odličen, šoti podoben humus. Uporaben za marsikaj, in veliko boljši kot marsikatera komercialna zadeva.
Nič se ni spremenilo, svetujem zastojn, saj vidiš.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
herman
Pridružen/-a: 23.04. 2010, 18:33
Prispevkov: 381
|
| Objavljeno: 30 Okt 2010 17:09 Naslov sporočila: k |
|
|
MUHA, evo sem poruval koruzo in malancane, kar je še ostalo na tej dvignjeni gredi in poslikal korenine-so popolnoma zdrave, lepo razvite, tako da ni govora o "gorenju"....evo fotke
ZUF, za tebe pa fotke plevela, ki se je ukoreniniv na gredi....
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
herman
Pridružen/-a: 23.04. 2010, 18:33
Prispevkov: 381
|
| Objavljeno: 30 Okt 2010 17:38 Naslov sporočila: z |
|
|
Po ZUF-ovem strokovnem nasvetu sem danes dopolnil že narejeno gomilasto gredo, ki sem jo naredil spomladi....v tem času je dala nekaj pridelka in se je posedla, tako da skoraj ni bila več gomilasta.Spodaj nekaj slikic, kako sem jo delal...
NA ŽE OBSTOJEČO GREDO SEM POLOŽIL KORUZNA STEBLA IN ROŽE Z ZEMLJO IZ CVETLIČNIH LONČKOV
NA VSE TO SEM NAVOZIL NEDOKONČAN KOMPOST
DODAL ŠE KONČAN KOMPOST
PRECEJ LISTJA
ČEZ VSE LISTJE
IN NA KONCU ŠE POKOŠENA TRAVA, KI JE ŽE DELNO SUHA
ZUF, a bo v redu ????? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 30 Okt 2010 18:44 Naslov sporočila: |
|
|
Pošteno! Sam drugič ne korenin pulit, pusti jih notri. Lepo si naredil! Me prav zanima kakšni rezultati bodo drugo leto. Že veš približno kaj boš sejal/sadil?
Plevel? Ha, bolj ne, kot ja. Imaš rman, v zelenjavni gredi vedno dobrodošel, če seveda ne moti rast zelenjave. Najbrž se je zasadil s kakšnim koščkom koreninice, se namreč hitro razmnožuje z deli korenin oz. rizomi.
Imaš zvezdico in tolčak, če se ne motim.
Zvezdica se hitro pojavi tam, kjer je prekopana zemlja, torej glede na to, da je tudi tukaj zrasla, pomeni, da je ena tistih rastlin, ki so začetniki na zelo rahlih tleh. Naloga teh rastlin je, da preveč rahla tla povežejo s svojimi koreninami. Z zvezdico kar v solato, spomladi, ko ni tako žilava in zategla.
Tista z velikimi listi ne vem katera je.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
herman
Pridružen/-a: 23.04. 2010, 18:33
Prispevkov: 381
|
| Objavljeno: 31 Okt 2010 11:59 Naslov sporočila: g |
|
|
kaj bom sejal-sadil???
Drobnih semen ne bom sejal, ker imam slabe izkušnje s solato posejano na tako gredo, ker se seme izgubi med senom in listjem-pade pregloboko in ne more vzkliti-pa tudi če vzklije, ima predolgo pot nazaj ven v tisti temi, brez sonca.....
torej mi ostane samo saditev raznih flanc in pa sejanje velikih semen npr. fižol, bob in sicer tako, da tam kjer jih poseješ malo odgrneš, da "zadihajo" in dobijo sončka.Ko pa szrasejo 10 cm, pa nazaj zagrneš.
Paradižnik sem letos sadil na to gredo in je zelo lepo kazalo, ampak potem je dež, vlaga uničil vse kar je ostalo, tako da paradižnik sadim v bodoče samo še v toplo gredo-takšna je moja izkušnja.
Če imaš kakšen predlog, pa dobrodošel  , torej kaj po tvojem bi najlepše uspevalo v taki gredi (kjer je celi dan samo sonce (kadar sije seveda) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
herman
Pridružen/-a: 23.04. 2010, 18:33
Prispevkov: 381
|
| Objavljeno: 01 Nov 2010 10:58 Naslov sporočila: g |
|
|
| ZUF, me pa zanima kaj permakulturniki menite o tem, da se jeseni greda pokrije s črno folijo in do spomladi, ko sadimo plevel zgnije, zemlja pa postane zelo rahla...jaz sem eno gredico enkrat probal, potem pa pozabil na to početje, kaj praviš ti? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 01 Nov 2010 23:09 Naslov sporočila: |
|
|
Folija se na soncu razkraja in sprošča strupe v zemljo.
Vse, kar ni naraven material, na mojem vrtu nima kaj iskati. Ampak to sem jaz.
Permakultura ti ne postavlja pravil. Predstavi ti načela, na katerih lahko temelji tvoje delovanje. Sam se odločaš ali ti nekaj ne paše ali ti paše, ali se ti zdi smiselno ali ne.
Nekdo drug bi folijo uporabil, tako kot recimo gume.
Bolj zanimivo vprašanje je, ali se res želiš znebiti "plevela"? Zanimivo branje, ni kaj.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Garden-ja
Moderator foruma
Pridružen/-a: 13.03. 2009, 15:38
Prispevkov: 3436
|
| Objavljeno: 02 Nov 2010 03:01 Naslov sporočila: |
|
|
| Ja, kaj pa zemlja, ki je bila prej uporabljena v loncih z okrasnimi rastlinami? Povečini je to mešanica komunalnih kompostiranih odpadkov, včasih tudi z dodatkom odplak. Bi rekla, da to ravno na zelenjavne grede ne sodi?! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
herman
Pridružen/-a: 23.04. 2010, 18:33
Prispevkov: 381
|
| Objavljeno: 02 Nov 2010 07:26 Naslov sporočila: v |
|
|
to o polivinilu se strinjam, pa tudi Garden-ja ima sigurno prav (bo Zuf še odgovoril, ker on priporoča to zemljo med dvignjeno gredo)
O plevelih si bom pa prav gotovo prebral.Mene najbolj moti tale zvezdica (a so to kurja črevca) ki se kar vleče med rastlinami in preplete vse živo že v enem tednu... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
som
Pridružen/-a: 05.05. 2010, 23:02
Prispevkov: 95
Kraj: Črnomelj 156 nad.višine
|
| Objavljeno: 02 Nov 2010 23:47 Naslov sporočila: |
|
|
glede zastiranja" plevelov,
se mi je v prvem letu,
najbolj obneslo to da sem plevel" najučinkoviteje zastiral s svežo košnjo
itd, je pa res da sem ga ročno popukal....
se mi zdi tako po občutku, da je tisto da zastirko
odgrnemo in posadimo v bolj trdo" zemljo in kasneje zastremo nazaj prima varianta.
nisem bil dolgo na forumu
pa vidim da vam je toliko prima zadev ratalo,
bravo!
lp
_________________
Spletna fotogalerija
http://www.wix.com/tomurh/ml
foto blog
https://tomurh.jux.com/ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Poezija
Pridružen/-a: 19.05. 2010, 21:12
Prispevkov: 354
|
| Objavljeno: 10 Nov 2010 00:59 Naslov sporočila: |
|
|
Za Zuf-a;
Naletela sem na temo, o kateri sem že sama razmišljala letos, potem ko sem prebrala knjigo Seppa Holzerja. Torej kako z zastirko uspešno pokriti celoten vrt, tako, da ga ne rabiš okopavat. Dodatni bonus ki ga dobimo pri tem pa je še 5 - 10 cm plast dodatnega humusa, ki izboljšuje strukturo tal. Enako kot v naravi - pod drevesi, kjer je ogromno listja, ko to odgrneš je povsod rahel črn, zračni humus.
To bi bil pravi način za našo glineno zemljo. Poizkusila sem delno z posušeno pokošeno travo, ampak ker je nisem takrat imela dovolj je plevel kmalu pokukal ven, sicer ne tako množično.
Pred tem člankom sem razmišljala ali naj sedaj v novembru pokosimo plevel in ostanke poljščin ter vse skupaj zrotoviramo, sedaj vidim da bi bila to napaka. Vse bom na vrhu in naredila vse po vaših navodilih.
Vprašanje pa mi ostaja eno. Ker je na vrtu tudi nekaj večjega plevela z semeni me zanima ali bodo ta semena pod zastirko zgnila, če da po kolikšnem času bi se to moralo zgoditi? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
herman
Pridružen/-a: 23.04. 2010, 18:33
Prispevkov: 381
|
| Objavljeno: 10 Nov 2010 08:13 Naslov sporočila: j |
|
|
sicer nisem ZUF, lahko pa ti iz mojih izkušenj kaj napišem.
Jaz sem tudi v začetku zastrl samo s senom in listjem, pa je plevel kmalu prišel na površje.Potem sem zemljo prekril z debelimi kartonastimi škatlami-lepenko in na to nametal seno,listje....v tem primeru mi je ven prikukal samo večji plevel (npr. osat), ker ima pač zelo močne-trde poganjke.
Moja izkušnja je, da na tako debelo zastirko iz sena in kistja ne moreš NIČ posejat, lahko samo sadiš.Kar sem sadil, sem si poomagal tako, da sem z majhno lopatko, ali klinom, prebodel zastirko in karton-prišel do zemlje, posadil rastlino.Posejal sem tudi fižol, bob, grah-skratka stročnice, na enak način, vendar sem pustil na tem mestu odgrnjeno, potem ko je seme vzklilo, pa sem nazaj zagrnil.Drobnih semen, kot so solata, korenje itd. pa ne moreš sejati na zastirko, ker semena "zdrsijo" globoko in zaradi teme ne vzklijejo (vsaj meni niso). Torej solate berivke npr. ne moreš sejat uspešno na zastirko, niti si v tem primeru nikakor ne moreš z zastirko nič pomagat.Lahko pa poflancaš in potem zastreš okrog in s tem preprečiš rast nežnega plevela, močnejši pleveli pa veeno pridejo na dan.Druga moja izkušnja z zastirko pa je, da ko se zastirka po parih mesecih posede, začne tudi tam rasti nežnejši plevel (kurja črevca in podobno), ta plevel (kurja črevca lahko tudi uživaš) pa se zelo razraste med seno in ko ga hočeš odstranit, so korenine tako zelo prepletene med seno to težko storiš.Po drugi strani pa plevele-semena prinese veter in padejo na zastirko in slej ko prej pridejo na plano.Jaz sem na eni gredi probal zgodaj spomladi zastreti s črnim polivinilom-to je bila najboljša zastirka za uničit ves plevel in tudi zemljo zelo lepo zrahlja.ZUF je napisal, da polivinil spušča v zemljo "strupe", po drugi strani pa mi je predlagal, da lahko na gomilasto gredo vržem tudi vse enoletne lončnice-rože v teglnih-te rože, zemlja iz teglnov pa je po moje bolj problematična kot polivinil. (no bo ZUF o tem kaj napisal) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 12 Nov 2010 19:49 Naslov sporočila: |
|
|
| Garden-ja je napisal/a: | | Ja, kaj pa zemlja, ki je bila prej uporabljena v loncih z okrasnimi rastlinami? Povečini je to mešanica komunalnih kompostiranih odpadkov, včasih tudi z dodatkom odplak. Bi rekla, da to ravno na zelenjavne grede ne sodi?! |
Ne, ne sodi. Ampak, zakaj bi jo pa potem, če je tako slaba sploh kupovali? Ja, mogoče, ker ni druge izbire, a tam kjer je volja, tam je pot.
Jaz ne uporabljam kupljene zemlje. Tudi lončnice in korita dobijo navadno vrtno zemljo, listno šoto, kompost. In počutijo se odlično, brez gnojil, ker je vse že v substratu.
Hermanu sem priporočal uporabo zemlje balkonskih rastlin, ne da bi vedel, kaj se je z njo dogajalo, od kod je prišla. To ni bilo vredu. V glavnem, hvala, ker si izpostavila.
Herman, tukaj je zelo dobra knjiga o plevelu. http://journeytoforever.org/farm_library/weeds/WeedsToC.html Angleška sicer, google translate mogoče.
Kaj naj ti rečem, opazuj, preizkušaj in puščaj plevel, igraj se. Mogoče pa ugotoviš, da le ni tako škodljiv.
Pa jej ga, boljše od vsake solate.
Som, lepo, da si se oglasil.
Tudi jaz najraje za vzgojo uporabljam prvotno lokalno prst. Drugo leto bo veliko zelenjave raslo na ta način. Letos sem pustil travnik nepokošen, ga avgusta potlačil, do jeseni je ponovno ozelenel do višine pol metra. Spomladi bom sejal in sadil v sicer še vedno trdo zemljo. Glede na izkušnje iz leta 2009 si obetam veliko, seveda, če ne bom pustil divje, ampak bom vsaj malo brzdal rast travnika.
| Poezija je napisal/a: | Za Zuf-a;
Naletela sem na temo, o kateri sem že sama razmišljala letos, potem ko sem prebrala knjigo Seppa Holzerja. Torej kako z zastirko uspešno pokriti celoten vrt, tako, da ga ne rabiš okopavat. Dodatni bonus ki ga dobimo pri tem pa je še 5 - 10 cm plast dodatnega humusa, ki izboljšuje strukturo tal. Enako kot v naravi - pod drevesi, kjer je ogromno listja, ko to odgrneš je povsod rahel črn, zračni humus.
To bi bil pravi način za našo glineno zemljo. Poizkusila sem delno z posušeno pokošeno travo, ampak ker je nisem takrat imela dovolj je plevel kmalu pokukal ven, sicer ne tako množično.
Pred tem člankom sem razmišljala ali naj sedaj v novembru pokosimo plevel in ostanke poljščin ter vse skupaj zrotoviramo, sedaj vidim da bi bila to napaka. Vse bom na vrhu in naredila vse po vaših navodilih.
Vprašanje pa mi ostaja eno. Ker je na vrtu tudi nekaj večjega plevela z semeni me zanima ali bodo ta semena pod zastirko zgnila, če da po kolikšnem času bi se to moralo zgoditi? |
Kakšna zastirka, kako globoka? Kakšna plevel? Plevel je rastlina, ki ji nismo določili namena!
Semena plevi bodo najbrž kalila, zgnila pa najbrž ne bodo, kvečjemu bodo dobila še boljše pogoje za klitje. Dosti jih bo mogoče tudi počakalo za druga leta. Odvisno katere rastline so to in kako debela zastirka, ter kakšna zastirka.
Avgusta 2009 sem seno 20 cm položil na travnik in drugo pomlad je vzniknilo na delih kjer nisem nič posadil/posejal polno rastlin, ki so bile že prvotno tam, preden sem položil seno.
Nadaljna nega in zasaditev je odvisna od tega kakšne probleme bomo imeli s plevelom itd.
Bolj od zastirke se je meni z glineno zemljo v veselje ukvarjati z živimi zasaditvami, ki zemljo izboljšajo, jo pokrijejo in tudi preprečijo rast plevelu. Žito je v ta namen zlato. Sploh za jesensko zasaditev. Meni se odlično obnese. Tudi pleveli prepreči rast. Spomladanske zasaditve so pa tudi široke, od ajde in naprej. Kar nekaj vrtov sem zasejal z žiti to jesen, z namenom, da zaščitim zemljo, spomladi pa uporabim kot zastirko na licu mesta.
To je meni zelo pomembno. Da nam ni potrebno uvažati zastirke, oz. da naredimo tako, da v bistvu ni potrebna, ker drugače lahko celo življenje samo zastiramo in pri tem uporabimo veliko energije, takšne in drugačne.
Tudi sam se na tem področju še veliko igram in učim.
Marsikdaj je problem tudi v tem, da človek vidi plevel kot sovražnika in ne kot pomočnika, pri zastiranju recimo, gnojenju, rahlanju.
Herman, v debelo zastirko lahko deneš pest zemlje in not poseješ večja semena zelenjave.
Prosim ne me jemati preveč resno. Sam se tudi še veliko učim, kar sem do zdaj večinoma počel je bilo podajanje informacij, ker jih je ogromno, Ampak letos sem si pridobil prakso, ki je zlata vredna in se mi je marsikaj posvetilo. Moram pa tudi sam razviti način, ki bo meni osebno pasal. Tipičen zelenjavni vrt brez okopavanja je poglavje zase in mi predstavlja izziv. Za drugo leto sem že močno optimističen. Ne gre se toliko za zastirko, ampak v negi in zasaditvi. Napišem kaj več drugič, da ne bom predolg.
Lepo se mejte.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kravzlj
Pridružen/-a: 31.12. 2007, 09:08
Prispevkov: 1340
Kraj: Zaboršt pri Dolu
|
| Objavljeno: 14 Nov 2010 10:10 Naslov sporočila: |
|
|
Hej!
Včeraj sem sejal žito. S koso sem pokosil nek del travnika, posjal žito in pokošeno vrnil nazaj. Vem da sem že malo pozn, ampak bolje pozni kot nikoli. Bom videl če bo ratalo. Seme bo zame in za kokoši, slama pa za ročna dela. Komaj čakam!
Letos sem tudi jaz probaval s "divjim vrtom" ampak ni bilo preveč uspeha. Kot zuf, tudi jaz probavam in iščem kaj se da in kako. Ampak ta znanja so še zelo v povojih in jih rabimo odkriti. Zato so vsake izkušnje dobrodošle. Jaz sem veliko sejal v seno, ampak je prišel ven samo bob. Ko sem enkrat pokosil travnik, so avgusta vzklile še buče.
Potem sem že bolj konec pomladi kupil še nekaj sadik. Te sem sadil v travnik. Spet sem pokosil določeno površino, skopal luknjo, dal notri sadiko in zastrl. Sadike so bolj bogo nadaljevale. Nekaj je, ampak se vidi da ne konkurira rastlinam travnika.
Iz tega sem se naučil, da če hočem imeti vrt - solate,redkvice,buče. . . . - jim rabim omogočiti rast, ker ne konkurirajo drugim na travniku. Kako to narediti? Nevem točno. Aljaž, kakšne imaš ti plane?
Morda bom naštimal sedaj seno, do pomladi bodo spodnje rastline odmrle, spomladi odgrnem, seno porabim za dodatno zastirko krompirja, tam pa posejem zelenjavo. Dam malo zastirke, da mi ptiči ne pojedo zrnja, in za vlago. Potem pa dodajam zastirko, oziroma pulim zraven rastoče rastline (plevel če hočete), in delam naprej.
Sem se kar razpisal.
Še ena hecan izkušnja. Ker vem da je zastirka pomembna, sem jo dal tudi v korita na oknih. Čez kak mesec gledam, zastirke ni več. Prišli so prijatelji ptiči in si naredili gnezdo iz nje =)
Lp Luka
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! " |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 14 Nov 2010 22:37 Naslov sporočila: |
|
|
Upam, da ti žito rata. Poročaj, me prav zanima, kako se bo obnesla tako pozna setev.
Tisti del kamor si sejal, si sedaj prvič pokosil letos?
Glede divje vzgoje sem ti odgovoril v temi Divji zelenjavni vrtovi.
| kravzlj je napisal/a: | | Morda bom naštimal sedaj seno, do pomladi bodo spodnje rastline odmrle, spomladi odgrnem, seno porabim za dodatno zastirko krompirja, tam pa posejem zelenjavo. Dam malo zastirke, da mi ptiči ne pojedo zrnja, in za vlago. Potem pa dodajam zastirko, oziroma pulim zraven rastoče rastline (plevel če hočete), in delam naprej. |
Meni se je ta način odlično obnesel za koruzo in drugo zelenjavo. V bistvu je stvar potekala čisto podobno, kakor si opisal.
| zuf je napisal/a: | 07. marec 2010
V označenem delu za zdaj posejane redkvice, grah, rukola ter loboda. Ko bo čas sledi še koruza, nato pa še nizek grah in fižol med koruzo.
19. junij 2010
Lepo se mi je ta greda obnesla. Imel sem svežo rukolo, mlado lobodo, ter liste mladega graha in nekaj redkvic.
Kar nisem uspel sproti pojesti sem na dan setve koruze (začetek maja) potrgal, si dal na stran, nato posejal koruzo (poln dva deci lonček semen) ter nato s potrganimi rastlinami pokril. Semena koruze sem prej še dodatno pritisnil v zemljo.
1. junij 2010
18. junij 2010
 |
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda
Nazadnje urejal/a zuf 15 Nov 2010 09:43; skupaj popravljeno 3 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
Vse o vseh rastlinah Seznam forumov
-> Soustvarjanje z naravo
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 6, 7, 8 ... 14, 15, 16 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 6, 7, 8 ... 14, 15, 16 Naslednja
|
| Stran 7 od 16 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
