Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zuf

Slak se mi je v velikem obsegu pojavil na nekem drugem koncu travnika in pa po brežini obrnjeni na vzhod. Med žitom ni delal težav. Tu in tam ga je bilo čisto malo.

Koruza je bila sejana občutno pregosto. Dva deci lonček polnih semen na to mesto.
Želel sem posnemati naravno setev.
Rezultat je ta, da koruza še ni nastavila plodov. Cveti zelo lepo sedaj. Je pa tudi zanimivo, da se jo je sedaj večino zlomilo in prevrnilo.
Na nek način so tiste, ki so ostale dobile prostor, a v naši klimi je najbrž že prepozno. Mogoče pa si še lahko obetam pridelek.
Drugo leto bom koruzo sejal manj gosto in vem, da si lahko obetam "normalne" pridelke.

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Si koruzo sejal jeseni? Ker le to bi bilo naravno in v tem primeru bi ti lačne živalice semena primerno razredčile Wink

. Ker pa je koruza doma v toplejšem podnebju sploh ne vem, če bi seme preživelo čez zimo.

Ne vem, kako bo z dozorevanjem . Z nekaj sreče boš morda prišel do zrelosti storžev, ko so primerni za peko.

zuf

Ha, vidiš. Sejal sem spomladi. Smile

Nisem se spravil, da bi jeseni sejal, ravno zaradi razlogov, ki si jih omenila. Pa bi moral, da bi izvedel, kako in kaj. Letos jeseni gotovo probam. Lp.

herman · Pridružen/-a: 23.04. 2010, 18:33 Prispevkov: 381

Takole lepo rasteta visoki fižol in koruza v simbiozi na GOMILASZI GREDI narejeni iz vej,listja,sena,kartona in malo komposta.Kako bo fižol poplačal koruza, da mu pomaga v višave še ne vem...

herman · Pridružen/-a: 23.04. 2010, 18:33 Prispevkov: 381

brez klasične opore )samo tanka vrvica) in na gredi iz listja kartonov in sena ni več tunela, ker je vse preraslo, fižola pa ogromno in popolnoma zdrav...
prej

zdaj

javr · Pridružen/-a: 01.01. 2008, 16:35 Prispevkov: 301 Kraj: Slo

pridelek prvega leta:

zuf

Avgust 2009
Na del pokošenega travnika sem položil 20 cm sloj sena.

Oktober 2009
Del te površine, kjer sem položil seno, sem namenil posameznim gredicam žit.
Z grabljami sem odmaknil preperelo seno in posejal piro, oves, rž ter pšenico.
Kmalu je ozelenelo.

Marec 2010
Oves ni preživel zime. Ta del sem kasneje skozi vso sezono pustil pri miru. Zaplevelil se je.
Rž, pšenica in pira so korajžno vstopili v novo sezono.
Na delu površine je še bil prostor za en malo večji krog, kamor sem sejal grah, rukolo, lobodo, redkvico.

Maj 2010
Do maja sem jedel mlado rukolo, poganjke graha in nekaj mlade lobode.
Semena redkvic ni bilo veliko, rastline so se mi izgubile v vsem plevelu.
V maju sem ves plevel in organsko maso graha, lobode in rukole potrgal.
Zelo na gosto sem posejal koruzo (seme rahlo potisnil v zemljo) in pokril s potrgano organsko maso. Bilo jo je dovolj, da je zastrla površino in pokrila semena.
Medtem so gredice rži, pire in pšenice lepo napredovale. Žito je krasno raslo, problemov s pleveli ni bilo.

Julij 2010
Konec julija je bilo vso žito zrelo.
Žel sem ga za sprotno uporabo.
V tem času je na žitnih gredicah plevel začel bolj rasti.
Prej ni bil nadležen, šele, ko so se stebla žit posušila in izgubila vso listno maso, je začel plevel hitro rasti.
Opazil sem usuvanje zrelega žita.

Avgust 2010
Piro, pšenico in rž sem do konca požel. Žel sem tako, da sem trgal samo klasje, slamo pa pustil pokončno "rasti" naprej. Tudi nekaj pleveli je bilo vmes.
Kmalu sem pirino in pšenično slamo potlačil, brez da bi pulil korenine.
Na gredici, kjer na j bi rasel oves je raslo dosti travniških rastlin. Gor sem nanosil svežo košnjo (suhe trave in sveža vegetacija) in organsko maso porezanih irisov, maslenic.
Gredico z rženo slamo sem pustil na miru.

Oktober 2010
Včeraj sem potlačil stoječo rženo slamo, skupaj z veliko pleveli.
Tu, kjer je rasla rž je zemlja rahla. Sledi o senu ni več. Se je razkrojilo.
Na to mesto, kjer je rasla rž, sem danes sadil česen.
Odmaknil sem organsko maso, posadil česen in zakril nazaj. Česen sem z lahkoto potisnil v zemljo, brez, da bi karkoli rahljal.
Na mestu kjer je rasla koruza sem včeraj tik nad tlemi porezal koruzna stebla. Do včeraj sem imel mlečno koruzo, danes sem jo še nekaj vložil. Sejal sem pregosto, koruza ni imela možnosti dozoreti. Večino organske mase koruze sem pustil tam. Nekaj jo bom uporabil za zaščito fige.
Sedaj imam torej pet neokopanih gred pripravljenih za naslednjo pomlad.
Ena greda bo tam, kjer je rasla rž. Delno sem jo že zasadil s česnom.
Dve gredi bosta na prostorih kjer sta rasli pira in pšenica. Ti dve gredi sta sedaj ozeleneli s piro in pšenico. Spomladi, ko bom sadil in sejal, jih bom samo porezal in pustil kot zastriko.
Ena greda je tam, kjer je rasla koruza in je tudi zastrta z organsko maso koruze.
Zadnja greda pa je tam, kjer naj bi rasel oves a se je namesto tega zaplevelila. Nanosil sem tudi dodatno organsko maso, ki je bila na voljo. V to gredo sem pred kratkim posadil stoletno čebulo.

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Oves, tako kot proso, ni ozimno žito. Ni čudno, da zime ni prestal.
Rž je pa ženskega spola - sem jaz popravila Wink

.

V glavnem vidim, ti je dobro uspelo, večinoma s pridelkom poljščin, nekaj pa s pridelkom izkušenj Razz

.

Ne paše čisto sem, ampak mogoče ti bodo podatki o pridelavi poljščin kje v pomoč: http://www2.arnes.si/~zkolen/41PReh.htm

Itak, kot moderator, link lahko zbrišeš ali premestiš drugam, ko boš prebral vsebino.

voda

živio zuf.
tvoje poročilo je zelo zamimivo. pri branju sem pomislila na to, da bi bilo potrebno, ob teh gredicah imeti še "klasične" gredice iste velikosti. istočasno posejati in pobirati pridelke, seveda vsako obdelovati na svoj način. potem bi bila primerjava odlično vodilo kje dobiš več pridelka, kje manj delaš, kakšna je razlika v kakovosti pridelka itd. dnevnik A in dnevnik B bi čez nekaj let prinesla celo doktorsko dizertacijo. to mislimpopolnoma resno. le tako naprej voda

zuf

Končno sem na jasnem glede ovsa. Nekdo mi je trdil, da je ozimno. Torej ni! To, da je rž ženskega spola pa nisem vedel. A zato se tako dobro počuti pri meni? Smile

Muha, ne vem kako ti naj odgovorim glede linka, ki si ga navedla. Je zelo zanimivo branje, sem izvedel veliko o tem kaj so kdaj sejali, kaj je sledilo in kup drugih zanimivosti! Mimo grede, v forumu Zelenjava nisem moderator. Link me pa ne moti, je zanimivo branje, veliko dobrih stvar je notri, učimo pa se tudi lahko iz napak preteklosti.

Razmišljam pa takole.
Žita jaz osebno ne bom gojil v velikih količinah. Živinoreje se zagotovo ne bi šel. Iz teh dveh podatkov lahko sklepaš kaj v prehrani odpade. Tudi to, kako se spremeni način dela in izkoriščanje naravnega prostora. Lahko pa živali kot so ovce, kure in podbno veliko pomagajo pri negi prostora, a bi dosti stvari premislil preden bi jih vključil.
Usmerjen sem v vzgojo sadnega drevja in grmičevja, v pol divjo vzgojo zelenjave, poleg tega tudi uporabo samoniklih rastlin kot hrano.
Pozabiti seveda ne smem na okrasne rastline. Užitne hranijo telo, okrasne pa dušo. Smile

Zraven pa še en povprečen kuhinjski vrt, ki se neguje s čim manj nepotrebnih posegov. Namen te teme je zabeležiti to nego in jo približati ljudem.

Voda, zanimiv predlog, a mogoče se bo kdo drug lotil tega. Meni preprosto ni početi nekaj, kar mi ni blizu. Tudi zavoljo poizusov ne. Sem ljubitelj narave in preprostega sodelovanja z njo. Nisem znastvenik, doktor, čeprav včasih na forumu dajem ta občutek. Smile

Jaz hočem samo ustvarjati in deliti svoje znanje in izkušnje z drugimi.

Ljudje, lepo se imejte!

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Zuf, ker nisem dobro pogledala, sem mislila, da je tema v forumu, kjer si moderator. Bom link vseeno pustila. Tudi meni je zanimiv kot pogled nazaj, pa še kakšen podatek se najde, ki morda komu pride prav - čas sejanja, kolobarjenje ....

zuf

Vrt pri sosedi

Vrt je bil nazadnje resno prekopan spomladi 2009. Letos spomladi se je vrt začel negovati čim bolj sonaravno.
Zadnji večji posegi na zemlji so bili to pomlad, ko smo na eni gredi populili korenine pleveli, na drugi pa okopali z motiko. Šli smo na ziher, ker smo na eno gredo sadili krompir, na drugo pa čebulo. Krompir smo samo vtaknili v zemljo in pokrili s senom ter ga nato sredi sezone še enkrat dodatno zastrli. Tudi čebulo smo po saditvi rahlo zastrli s senom. Krompir smo pridelali, prav tako čebulo.
Soseda pravi, da bo treba posaditi več čebule, jo ima zelo rada. Za krompir smo tudi že sredi tega poletja začeli pripravljati novo gredo. Pravi, da noče namenjati dragocen prostor na vrtu za krompir.

Na delih vrta so v tem času vidni oveneli deli nizkega fižola in bučk, kar je posledica prve slane v začetku oktobra. Ovenele dele nizkega fižola in bučk smo pustili tako kot so. Nič nismo pulili in tudi ne bomo. Korenine bodo odmrle in pustile zračne žepke v zemlji. Korenine bodo postale hrana črvom in ostalim prijateljem, kar pomeni, da bodo tako ali drugače postale del zemeljske mase.
Nadzemne ovenele dele nismo in ne bomo trgali. Pustili bomo, da zgnijejo na zemlji in zemljo s tem pognojili.
Za lepši izgled in še boljšo učinkovitost pri zaščiti in gnojenju zemlje, bi lahko preko ovenelih delov nasuli listje ali seno ali kaj drugega.

Na vrtu je v tem času še vedno vse zeleno od solate, graha, motovilca, endivije, korenčka, črne redkve, peteršilja, ostali neizkoriščen prostor pa zapolnjuje koristen plevel.

Edino gredo, ki je bila dovolj prazna sem zasadil s česnom in stoletno čebulo ter hkrati zasejal z žiti. Spomladi je bila zastrta z listjem, a sledu o listju ni več. Na tej gredi je raslo zelje, korenček, solata... , Greda je v tem času samevala in bila izpostavljena. Čebulo in česen sem vtaknil v zemljo, žita pa potrosil na vrh, vse skupaj pa pokril z malo slame ter suho in svežo travo. Spomladi bom žito uporabil kot zastirko. Ne vem še ali ga bom samo potlačil ali porezal. Zagotovo ga bom uporabil za zastirko, da omogočim čebuli in česnu svetlobo in prostor za rast. Pa še zeleno gnojilo po vrhu.

Ostali deli, ki se sedaj praznijo predvsem zaradi bere solate pokrijemo z listjem, suho in svežo travo, koruznico, slamo. Vso to maso imamo na voljo znotraj sistema. Ničesar nam ni potrebno uvažati.
Izpostavljene zemlje je zelo malo, skoraj nič.

Solato, ki jo režemo in bo počasi začela propadati ne bomo izpulili, ampak jo bomo samo pustili, da zgnije na mestu. Spet zaščita zemlje in gnojenje.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

zuf

Zastirka iz listja mi je delala nekaj težav pri setvi korenčka in solate. Ko sem spomladi zastrl z listjem sem nato posejal korenček in solato. Uspeh klitja je bil bolj slab. Bolje bi bilo, da bi vse sejal na zemljo, kajti tam, kjer sem listje umaknil in posejal na zemljo je brez problema prišlo ven.
Prijatelj poroča, da v primeru sejanja drobnih semen, zastirko ponavadi umakne. Ali pa poseje dvakrat več kot ponavadi. To je edino primerno takrat, kadar pridelamo svoje seme in ga imamo viška.
Drugo leto bom to preizkusil, pridelal sem namreč veliko semen solate in korenčka. Za gotov uspeh pa bom zastirko umaknil in zastrl nazaj, ko bo čas.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Zuf, jaz drobno seme pod zastirko sejem v vrste: potrosim zastirko, z grabljami je umaknem toliko, da naredim ozke gole vrstice, posejem, čez seme rahlo plast komposta in potem samo še po potrebi zalivam. Čez posejane vrstice, ki so res zelo,zelo ozke, ne vrnem zastirke. Uspeh je odličen.

zuf

To sem dostikrat slišal, kot kaže pri vseh deluje. Bom moral tudi jaz začeti v vrste sejat? Crying or Very sad

_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

zuf

Recimo takole, takšne možnosti so mi zelo všeč.

herman · Pridružen/-a: 23.04. 2010, 18:33 Prispevkov: 381

ZUF, jaz sem sejal solato kar na zastirko in pustil vse skupaj pri miru-nič nisem z orodjem zakopaval, ali kakor koli šaril po tem delu kjer sem sejal.Seme je že med sejanjem zdrselo med listje-verjetno pregloboko, zato tudi 1 sama solatka ni prišla na plano-TUDI ENA SAMA NE!!!
To mi je dalo jasno vedeti, da tudi če je seme vzklilo (verjetno je) ni imelo možnosti, da bi se rastlina razvila, saj ni bilo nobene svetlobe.Me pa zelo jezi, kako se plevel prebije skozi zastirko, pa ne moreš nič pomagat Wink

Ko sem prebral knjigo o permakulturi (Molison) , pa tudi na tvoj predlog (nekje sem videl razporeditev semen) ki si ga objavil nekje na tem forumu, sem sejal koruzo in fižol skupaj na dvignjeno gredo (sestavljena greda iz listja, kartonov,dračja,komposta, sena in zemlje) je v začetku lepo kazalo.Koruza je lepo rasla, ko je bila visoka cca. 30 cm sem okrog posejal visoki fižol...vse je lepo raslo, potem pa so začele koruze ena za drugo padati, ko so postale težke (tudi zaradi fižola) predvsem pa zardi sestave visoke grede-smatram, da so se korenine prepletle med to mehko maso različnih snovi, ki so bile prelahke za takšno težo.Tudi pridelka fižola je bilo zelo malo, glede na prejšnja leta ko sem ga sadil klasično na vrtu ob lato.
Paprika na gomilasti gredi sploh ni uspevala, od 6 sadik sem pridelal 1 celo papriko, ki je bila zelo majhna.Malancane pa so mi na tej grtedi dobro uspele in bile zdrave.Tudi koruza, kljub temu, da je padla, je naredila bogat storž.Paradižnik je dobro začel, potem pa je kar upešal in začel gniti.Seveda nisem nobene stvari šprical in tudi drugič ne bom, ker takšno špricano zelenjavo lahko kupim tudi v marketih.
ZUF imaš ti kakšno izkušnjo s temi gomilastimi gredami, kaj sem naredil narobe?
Sicer je bilo to leto zelo slabo v primerjavi s prejšnjimi, predvsem zaradi preobilice dežja-sam dež,dež,dež, vlaga, plesen.... Sad

zuf

Plevel, ki se pojavi. Kaj narediš z njim? Jaz ga velikokrat uporabim v solati. Smile

Če ne, pa potrgam in pustim na mestu, kjer je rasel. Če se mi zdi, da ne bo oviral zelenjavo pa pustim, da zapolni prostor.
Je pa res! Da se namesto solate na gredi pojavi plevel ni ravno navdušujoče. Sem tudi sam to doživel, ko sem v listno zastirko sejal korenček in solato. Smile

Ne spomnim se kako Mollison opisuje pripravo gred, a predvidevam, da položi karton na zemljo, čez pa ostali material? Si tako tudi ti storil?

Če ja, naj povem, da je to najbolje storiti jeseni.
Karton rabi kar nekaj časa, da razpade, do takrat pa lahko onemogoči koreninam zelenjave, da pridejo do prvotne zemlje.
Mogoče se druge stvari, kot je dračje in listje, niso dovolj razkrojile. Odvisno kdaj si gredo pripravil in kako. Ter koliko je bilo teh stvari, ki rabijo daljšo dobo razkroja.
Če imaš občutek, da je bila sestava grede preveč mlahava, potem je to krivo.
Korenine niso imele dovolj zemlje, ampak večinoma nerazkrojeno organsko maso s premalo komposta. Ugibam. Če vzamem še možnost, da korenine niso mogle rasti v prvotno zemljo, pa še toliko slabše.

Prosim odgovori na ta vprašanja pa bomo razrešili stvar.
Kdaj si naredil te gomilaste grede? Na kakšen način?
Kakšna je bila prvotna zemlja, na kateri si naredil gredo?
Kako, koliko in kdaj si uporabil karton, dračje, listje?
Kako visoko je bilo na koncu vse skupaj?
Koliko komposta si dodal pri pripravi, približno?

Greda, kjer je rasel samo fižol v obliki tunela... je pripravljena enako in isti čas, kot greda kjer je rasla koruza, fižol, melancani, paprika?

S kartonom sem grede vedno delal od jeseni do pozne zime. Najkasneje marca za tekočo sezono. Kasneje nisem želel, čeprav sem velikokrat slišal, da so ljudje delali celo na isti dan, ko so sejali ali sadili. Vendar so naredili grede z več materiala in uporabili dosti šote in komposta, da je imela zelenjava v čem rasti.
Jaz sem delal tako, da sem na trato položil eno plast kartona, nato pa ostali material čez. Večinoma nedokončan kompost, kompost, zemlja. Nekaj malega kuhinjskih odpadkov, listja in vejic. Če sem gredo naredil v jeseni, sem lahko dodal več vejic, listja in kuhinjskih odpadkov.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Herman, če je bila greda postavljena tik pre sejanjem, bi bilo možno, da je bilo v njeni sredini prevroče in so se korenine "skuhale". Nekaj podobnega sem že doživela.

Pri sejanju na zastirko bi jaz poskusila še nekaj: na zastirko bi potresla rahlo plast komposta in solato sejala na to plast. Potem pa do vznika prekrila s folijo, da ne bi morebiten dež komposta spral navzdol. Saj ne vem, če bi delovalo, za poskusiti pa je, recimo na enem malem končku. Mogoče bom to iz radovednosti naredila celo sama.Solata pri kalitvi ne mara trde teme. Ste že opazili, da kdaj posamezna semena ozelenijo šele naslednje leto po prekopavanju zemlje? Domnevam, da so bila ob setvi pregloboko zakopana.

herman · Pridružen/-a: 23.04. 2010, 18:33 Prispevkov: 381

ZUF tako je-najprej karton, da zamori rast plevela,potem sem dal 20 cm listja, pa veliko dračja, mislim da okrog 40 cm.To dračje sem popolnoma razsekal, ker sicer bi bila greda preveč "zračna", ker sem razsekal je bilo dračje bolj zbito, potem na dračje sem dal še 20 cm listja, to pa zato, da se zemlja ki sem jo nametal ni pogubila med dračje, na zemljo sem dal čisto tanko plast komposta, ker ga večnisem imel (morda 5 cm, ali pa še manj)...vse skupaj je bilo visoko ene 70 cm, saj se je listje stisnilo in dračje tudi. Čisto zgoraj sem dal 10 cm sena, vendar šele potem ko sem posadil-posejal.Npr. ko sem posadil paradižnike,paprike,malancane, sem takoj zastrl s senom, tisti del, kjer sem sejal koruto, pa ne, ker sem čakal da pride ven (sem imel pa seno pripravljeno zraven).No danes je ta greda visoka samo ene 30 cm, ker se je vse skupaj stisnilo-poleglo.
Res je, takoj ko sem gredo naredil sem tudi sadil.MUHA, korenine se niso "zažgale", ko sem pred kratkim čistil gredo-izruval paradižnike, so bile korenine lepe, pa tudi sem že napisal, da so malancani lepo uspeli, kuruza je sicer polegla, vendar so storži bogati, fižola pa ni bilo veliko.
ZUF dračje in listje se še sedaj ni razkrojilo, morda se listje drugo leto bo, dračje pa še par let ne (vem iz izkušenj, ko sem pred leti zakopal dračje in je bilo še po 3 letih celo.tudi dračje, ki ga dam pod kompost, zaradi zračnosti, zelo težko razpade.Holzer npr. je delal gomilaste grede in se mu je mudilo, ker ga je čakal bager pri jamah, je zakopal kar cele smreke z deblom vred.
Kar se tiče mlahavosti grede ti lahko pritrdim, prav gotovo so vse takišne grede mlahave, saj so narejene iz listja,dračja,sena,kartona...in zelo malo zemlje, ker po moje je štos teh gred, delaš jih tam, kjer nimaš dobre zemlje, ali pa zmlje sploh nimaš.Sicer pa če primerjamo način pridelave zelenjave "na pultu" v ratlinjakih, kjer posejejo-posadijo zelenjavo kar "v luftu" so korenine brez zemlje, ves čas na vlagi in zraste lepa zelenjava-samo ne vem kako kakovostna je.To sem videl na TV.
No pri moji gomilasti gredi korenine niso mogle rasti v prvotno zemljo, ker je sploh ni bilo, spodaj je bil peščen teren in na ta teren sem naložil vse že opisano.To sem videl tudi na enem video posnetku o permakultiri (mislim da na you tube)
Greda kjer je rasel fižol v tunelu, ni bila narejena enako, tam sem na zemljo dal kartone, na kartone pa listje in seno, približno 30 cm (potem se je seveda stisnilo). Ko sem sejal fižol sem z malo lopatko katon prebodel in posejal fižol, ter pustil seno in listje malo odgrnjeno, da je fižol lahko prišel do svetlobe.Ko je fižol zrasel 10 cm, sem ga zagrnil.
Tako fižola ne bom več sadil...sicer je štartal zelo lepo, naredil ogromno cvetov, listje lepo da bi ga gledal, lepo se je vzpenjal po čisto tanki vrvici....vse je bilo ok, ko pa je začelo deževno vreme, dež,dež,dež in še enkrat dež....je začelo pa vse skupaj plesneti, ker je bilo vsega preveč na kupu.Sproti sem sicer vnete liste odstranjeval, ampak mi je ta voda-vlaga počasi uničevala tudi stroke, tako da bom drugič dobro premislil.Sicer sem to idejo dobil tudi od Molisona v njegovi knjigi, kjer postavi 4 kole, poveže in na "streho položi lesene letve, na to pa mrežasto železo za betonsko ploščo, ali estrihe, ter ob dveh straneh poseje fižol, ki se vzpenja po nitkah do strehe, ob nosilne kole pa poseje buče, ki se vzpenjajo na streho in železo zdrži, da buče ne padejo dol.V bistvu je ideja dobra, -prava HIŠA, ki ima za stene visoki fižol, za streho pa buče, po sobani na tleh pa poseješ še kaj, lahko tudi solato. Pozabil sem napisat, da je tudi koruza, ki ni bila sejana na gomilasti gredi, ampak na klasičnem vrtu v zemljo in ob njo fižol -padla pod težo fižola.Verjetno bi bila kombinacija dobra, če rabiš več koruze (jaz je ne) in daš ob vsako koruzo morda 1-2 fižola, potem borba ne bi bila tako huda.
Sam sem preveril na enem mestu gomilasto gredo po 1 mesecu je bil karton spodaj čisto razmočen in mehak, tako da bi vsaka koreninica lahko prišla skozi in tudi je, ker mi je npr. nek bodeč plevel (lahko da je bodeča neža) prebodel skozi brez problema.
Saj se učimo in tako je prav.Jaz sem zelo z navdušenjem začel, tudi krompir v avtomobilske gume sem sadil, vendar pa je bil pridelek zelo slab, veliko drobižkov sem pridelal.Ravno tako krompir pod senom je bil droban.Zgodnji krompir, katerega slikce sem prilimal nekje, je bil kar lep, desire potem jeseni pa ne.Bil pa je v isti zemlji na istem koncu vrta.
ZUF, kaj zdaj priporočaš naj naredim s to gomilasto gredo, na njej je toliko plevela kot v klasičnem vrtu, je zrasel med sezono.Ali naj zdaj še kaj dodam -zastrem in uničim ta plevel, ali kako predlagaš?

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli