 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
tinko
Vedno v gibanju - leteči vrtnar
Pridružen/-a: 04.12. 2007, 12:40
Prispevkov: 2234
Kraj: Rovte, Šentjernej, Strunjan
|
 Objavljeno: 14 Okt 2009 11:46 Naslov sporočila: |
 |
|
Največ hrasta mi zasadijo šoje, ki si delajo večjo zimsko zalogo, kot jo porabijo. Posebno na terasastih delih. Torej šoja le ni tako škodljiva žival. Pogozduje nam opuščeno krajino in poskrbi za svoje potomce čez 30 let, ko je hrast v polni rasti.
Polžev na njivi sicer nimam, a ko sem poskušal vzojiti nekaj gob bukovega ostrigarja, so bili vedno kako uro pred mano in vse popapcali in se s slino podpisali...
Ko sem prelagal pred mesecem posekane veje, sem našel spodaj mlade slepce. Kače črnice so tudi prisotne, videl jih že dolgo nisem, najdem pa srajčke, ko se levijo.
Manjši problem pri vejah listavcev je, da niso tako ploščate in težke, kot od iglavcev. Vmes je veliko prostora. Ko preperijo in hodiš po njih, se sesedejo, a to je po šele po enem letu ali več. Alojz
Nazadnje urejal/a tinko 20 Okt 2009 00:45; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
tinko
Vedno v gibanju - leteči vrtnar
Pridružen/-a: 04.12. 2007, 12:40
Prispevkov: 2234
Kraj: Rovte, Šentjernej, Strunjan
|
| Objavljeno: 15 Okt 2009 02:21 Naslov sporočila: |
|
|
Muha, bom poročal o nadaljnih postopkih. Popoldan sem vse posekane veje položil okoli dreves. Še zmanjkalo jih je. Nekoliko me skrbi požarna varnost, saj so drevesa kot na grmadi, veje še suhe. Dokler se ne posedejo in dokler ne bo dovolj listja preko njih ter bodo prešle veje v fazo razpadanja, bi se lahko našel kak bodoči pirotehnik v fazi odraščanja, na stopnji piromana  . Ne vem, kako bi me tretirali v primeru požiga. Vem, da do tega ne bo prišlo, a pomisleki so.
Da bodo rezultati, o tem ne dvomim. Vidim, kako se pretvarjajo v kompost veje, ki sem jih pred leti posekal in zvlekel na kup v grmovje. Mogoče pa sam pospešujem rast robide, ker ji dodajam hrano in vlago.
Sicer pa stanje v začetni fazi ni nič kaj estetsko. Ko bi imel več časa za igračkanje in bi ročno razsekal veje na manjše kose, ali pa imel drobilec.
Po moje hlevski gnoj in ostala organska gnojila nič ne škodijo, če jih dodajamo. Alojz |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Igy
Pridružen/-a: 13.05. 2009, 08:34
Prispevkov: 1738
Kraj: Gorenjska
|
| Objavljeno: 15 Okt 2009 12:44 Naslov sporočila: |
|
|
Po mojih izkušnjah hlevski gnoj ob sajenju privabi voluharja in tako drevo mi ne živi dolgo. Ravno tako hlevski gnoj na vrhu okoli drevja v jeseni, zato je bolje če se dodaja okoli dreves spomladi.
Še najbolj pa je sadika varna če ima korenine v plastificirani mreži.
Kolikor mi je znano je pred voluharjem varnih le malo sadik: oreh, bezeg ..??
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 15 Okt 2009 13:30 Naslov sporočila: |
|
|
| Oreh najbrž res, bezeg pa preverjeno ne. Par let nazaj je dobesedno "ošilil" korenine mladega (cca 3 leta) bezgovega drevesca in to na robu gozda, kjer bi našel tudi še kaj drugega. Spotoma mi je popapcal še eno lepo debelo forzicijo v živi meji, ki je odtlej še vedno malce škrbasta. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kravzlj
Pridružen/-a: 31.12. 2007, 09:08
Prispevkov: 1340
Kraj: Zaboršt pri Dolu
|
| Objavljeno: 15 Okt 2009 15:20 Naslov sporočila: |
|
|
Hej!
Lepo brati, da se nas več odloča za ta način kmetovanja. Jaz sem že tako vse veje zmlel in dal okoli gredic, kot zastirko, veliko vej sem tudi porabil za izdelavo kompostnika, nekaj jih je romalo na kup, kateri je namenjen za zatočišče malim ubogim živalicam.
Glede voluharja, gledal sem oddajo, kjer so pisali kako si učinkovito zaščiti rože. V jamo se položi kostanjeve bodice =D Mislim da pomaga. Ker se mi zdi, da tudi ko kostanjček malo razpade, iglice še vedno bodejo. Aja, govorimo o "ovitku" kostanja.
Lp Luka
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! " |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 15 Okt 2009 18:08 Naslov sporočila: |
|
|
Zapiski so, glava je polna, poznastev toliko, da mi srce igra.  Knjige in posnetki, super zadeva, zagotovo tudi cenejša. Močno priporočam, predvsem pozimi!
Vendar lahko po tem, kar sem izkusil v tem letu, zagotovo trdim, da ga ni čez osebnega stika z ljudmi!!! Ko se zberejo na kupu somišljeniki, pa naj bodo popolni laiki ali pa strokovnjaki, je to ena tako lepa in poučna izkušnja. Ne toliko zaradi predavanj, ampak zaradi druženja, izmenjave mnenj, idej, izkušenj.
Vida, dala si dobro idejo. Kaj ko bi se tisti člani foruma, ki k temu stremimo srečali na enem praktičnem srečanju. Naj bo dan ali dva, tri, en teden, meni je vseeno. Izbere se nek kraj, kjer želi nekdo nekaj narediti in mu pridemo pomagat. Vsak s svojim znanjem, izkušnjami in idejami. In pa seveda rastlinami. Lahko je to vrt, sadovnjak, karkoli. Kaj pravite!?
| Citiram: | | Sam bom uporabljal eno vmesno varianto permakulture. Brežine teras bom še vedno kosil, ker mi ne pade na misel, da pustim samosevne hraste in jesene, da nekontrolirano rastejo. Namesto njih so sadna drevesa in grmovja ribeza. Trava bo za zastirko. Vse posekane veje od grmovja polagam okoli sadnih dreves. Poleti sem češnje porezal med zorenjem in takoj po zorenju in veje pustil pod drevesi. Veje z listjem je naredilo folijo pod drevesi in trava je začela propadati. |
Ma kaj vmesna, ti si čisti premakulturnik. Oziroma takole - preprost človek s smislom in občutkom za naravo. Se lepše sliši, kajne?
Gozdni vrt se predvsem ustvarja tako, kot si omenil. Kosi se in košnja se uporabi za zastirko. Tako tudi na hitro odstraniš nezaželjene rastline.
Zelo, zelo uporabna stvar je tudi chop and drop (potrgaj in spusti). Gabez lahko recimo petkrat na leto potrgaš in ga položiš nekje, kjer želiš pognojiti z njim. Ima ogromno kalija. Podobno lahko delaš z ostalimi koristnimi raslinami (predvsem metuljnicami), ki jih načrtno pustiš ali pa zaseješ. Ne bom šel v detalje zdaj, ker nimam energije, je pa vse v zapiskih in v glavi in si bom res vzel čas, da vse spravim na forum, ker sem obljubil.
Tinko, super ideja glede regrata. Moram sprobat, hvala.
| Citiram: | | Odslej bom grmovje čistil, ko bo imel najbolj bujno rast, z veliko listja in v času, ko ne bo primeren čas za sečnjo. Tako bodo veje polne soka in bolj dovzetne za razgradnjo (primer solzenja polen, če niso drva sekana in pripravljena ob pravem času). |
Doro si tole naštudiral! Ciljaš predvsem na gmovje, ki ga ne želiš imeti, kajne? Zagotovo jih boš s tem tudi oslabil, pa še več organske mase boš imel. Lepo.
| Citiram: | | Imam pa pomisleke glede srobota, slaka, bršljana, robide, hrasta in jesena. Možno je, da se ukoreninijo pod in ob vejah in predno jih bom opazil, se bodo že močno razrastla. Listje je tudi idealni kraj, kjer polži odlagajo jajčeca. Pod veje pa se zna prikrasti miš ali voluharica v zimskem času, saj se veje ne sesedejo takoj in je spodaj precej prostora. |
Če bo potrebno pleti, bo to zelo lahko opravilo. Rastline boš iz takšne plasti namreč zelo lahko izpulil. Sem pa tudi jaz mnenja, da boš veliko rastlinja s svojim načinom zamoril in boš večinoma tvoril samo humus.
Gledam pa na te tvoje pomisleke iz drugega načina. Mislim, da boš s tem vzpostavil veliko več življenja in prehranjevalnih verig v habitatu. Če te vse te živalice ne motijo kot človeka, mislim, da se nimaš nič bati, ker se bo zelo hitro vzpostavilo neko ravnotežje in ne bo ničesar preveč.
| Citiram: | | Pri zasajanju sadnega drevja bom še vedno dodajal hlevski gnoj. To smatram kot popotnico dreveščku za boljšo rast. |
Splošno znano je, da je hlevski gnoj v veliki večini problem zaradi voluharja. Sploh pri mladih dreveščkih. Tudi Ivan Esenko to izpostavi v svoji knjigi Zbogom voluhar.
Tudi oče je imel na vrtu problem z voluharjem, ko je dve leti dodajal hlevski gnoj. Zdaj že dolgo dela brez njega in z voluharjem ni nobenih težav.
Za tiste, ki hlevskega gnoja ne uporabljate so alternativa številne rastline, ki rasejo prosto v naravi. Kopriva, gabez, rman, regrat, lucerna in še mnoge druge. Uporabljajo se na veliko načinov.
Letos sem sam posadil ogromno grmičevja. Izkopal sem dovolj velike luknje, posadil, bližnje rastline potrgal in jih položil na vrh. Služi za gnojilo, stalna vlaga, zavaruje zemljo in še kaj. Če rastline potrebujejo večjo dozo hranil to storim s koprivami (veliko dušika), regratom (vsebuje veliko različnih mineralov) in gabezom (veliko dušika in ogromno kalija). Moji trije srčki. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tinko
Vedno v gibanju - leteči vrtnar
Pridružen/-a: 04.12. 2007, 12:40
Prispevkov: 2234
Kraj: Rovte, Šentjernej, Strunjan
|
| Objavljeno: 15 Okt 2009 21:48 Naslov sporočila: |
|
|
Nas so pa učili, da damo polno karjolo gnoja pod sadiko, da ji omogočimo hranil za naslednja tri leta. Potem pa že sama najde pot do hranil, ki jih dodajamo ali vkopavamo.
Gabez je pa dobra ideja. Kjub temu, da poznam njegovo vrednost, ga nimam na parceli. Ga moram nasaditi. Za koprive ne bo problem. Regrat pa je pri meni še vedno pod oznako redka vrsta, ni pa več ogrožen. Toliko sem ga že uspel naseliti.
Sam pogled na ta način pridelave se mi zdi v redu. Žal je premalo razširjen in sprejet. In kaj je sedemsto kvadratov, ki jih imam v primerjavi z vsem predmestjem, ki je obdelano po starem ali pa zapuščeno.
Mogoče je kdo bral knjigo Anastazija. Anastazija si je zamislila pridelavo tako, da bi vsak pridelovalec obdeloval en hektar in če bi zemljo obdelovalo milijon ljudi, je to kar lep del pokrajine. Ker je Rusov toliko in toliko milijonov, bi bila lahko obdelana vsa obdelovalna področja. Upajmo, da ni vse utopija. Alojz |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
vida
Pridružen/-a: 03.06. 2008, 09:44
Prispevkov: 1390
Kraj: Podgozd, 510 nm (20km J od LJ)
|
| Objavljeno: 16 Okt 2009 08:36 Naslov sporočila: |
|
|
| tinko je napisal/a: |
Mogoče je kdo bral knjigo Anastazija. Anastazija si je zamislila pridelavo tako, da bi vsak pridelovalec obdeloval en hektar in če bi zemljo obdelovalo milijon ljudi, je to kar lep del pokrajine. Ker je Rusov toliko in toliko milijonov, bi bila lahko obdelana vsa obdelovalna področja. Upajmo, da ni vse utopija. Alojz |
Mislim da nas je kar nekaj bralo Anastazijo   in lahko ti povem da po Rusiji in po celem svetu že nastajajo take rodovne vasi, kjer ljudje delajo po Anastazijinih načelih. Celo v Ameriki že obstaja. In seveda ni utopija…Spoznala sem punco, ki raziskuje vsa alternativna gibanja, ki naj bi kakorkoli pripomogla k boljšemu življenju (za doktorat) in prav ta knjiga o Anastaziji je naredila največji bumm med ljudmi in ideje s teh knjig se tudi najhitreje širijo in to po celem svetu. Številke, ki jih je omenjala so bile zelo visoke. Tudi pri nas se že veliko dogaja, ustanovljen je zavod rodna zemlja, pa skupina ljudi ki se ukvarja z ekovasmi (http://www.soustvarjanje.si )in seveda s rodovnošolo, ki pa se celo že dogaja, seveda zaenkrat kot učenje na domu (http://rodovnasola.si ).
Tukaj je slika iz Rusije hektar velikih zemljišč obdanih z mejo iz dreves. Če se malo poigraš z google earth-om celo najdeš kar nekaj tako spremenjenih zemljišč.
V Rusiji imajo velika prostranstva in je hektar prav idealen. Pa še zmeram jim ostane veliko prostranstva. Nas pa je preveč za 1 hektar, to pa pomeni samo mogoče malo več dela, v primeru manjših posestev. A obstajajo posamezniki, ki so dokazali da se da s permakulturnim načinom tudi na 800m2 doseči samozadostnost, glede hrane in ustvariti celo nekaj presežkov. 
_________________
užitni rajski vrt |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 16 Okt 2009 12:26 Naslov sporočila: |
|
|
***
Nazadnje urejal/a zuf 28 Okt 2010 01:53; skupaj popravljeno 2 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Igy
Pridružen/-a: 13.05. 2009, 08:34
Prispevkov: 1738
Kraj: Gorenjska
|
| Objavljeno: 16 Okt 2009 14:33 Naslov sporočila: |
|
|
Tule se pa res veliko naučim. Poleg tega se prebijam skozi Gaias Garden --o permakulturi. Žal se mi že pred koncem branja utrinjajo ideje in slike, kako naj bi to zgledalo na moj način.
Na kratko: kar je travnika bi ga sicer zasadil tako, da bi bila drevesa v vrstah (pač glede na njihovo končno velikost). Še vedno nameravam kositi pod drevjem, vendar v pasu kjer so debla bi pa zasejal rastline, s katerimi bi dopolnil zadevo v smislu permakulture ( to naj bi bile rastline, ki bi rasle nekako do enega metra višine in bi imele funkcijo, krepitve odpornosti na bolezni in škodljivce, fixacije dušika, zastiranja, črpanja vode iz globjih plasti, zadrževanje hranil...... Tega pasu tudi ne bi kosil, ker je s tem največ dela. Pazil bi le, da semi ne zasadijo tam gozdna drevesa.
Največji problem vidim v tem kaj vse naj bi rastlo na tem pasu poleg nekaj rastlin , ki so že omenjene prejšnjih postih tu.
Kaj menite?
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 16 Okt 2009 15:34 Naslov sporočila: |
|
|
| Igy je napisal/a: | Največji problem vidim v tem kaj vse naj bi rastlo na tem pasu poleg nekaj rastlin , ki so že omenjene prejšnjih postih tu.
Kaj menite? |
Sam navijam za rastline, ki se same pojavijo ali pa tam že rasejo. Kaj trenutno rase? Travnik? Če ja, potem ni problema. Avtohtone lokalne rastline ti bodo ustvarile najboljše pogoje. Kolikor sem opazoval travnike po Sloveniji sem videl, da nudijo prav vse kar si omenil zgoraj - akumulacijo hranil, vlaga, dušik itd. Če torej delaš s travnikom ti skorajda ni treba vključevati novih "koristnih" rastlin, ogromno jih že rase! Samo malo preurediš zadeve, da rasejo, kjer ti želiš. Ko boš sadil drevesa, opazuj kje rasejo določene koristne rastline in če je možno, sadi blizu njih. Zelo ti lahko pomaga knjiga Mala flora Slovenije, to mi je priporočal en gozdar, ko smo imeli debato o koristnosti rastlin (akumulatorji, dušik...) in katere so to. Dobro je namreč vključiti rastline, ki so doma čim bližje tebi.
Sam se še nisem seznanil z grmovnicami ali drevesi (razen akacije, ki pa ni ravno avtohtona, pa tudi probleme lahko imamo z njo), ki bi opravljale katero od zgornjih funkcij. Moram si sposoditi zgoraj omenjeno knjigo, najbrž so omenjene.
Na spodnjem linku imaš seznam metuljnic. Vidiš lahko, koliko rastlin je travniških in si jih zagotovo opazil v svoji okolici.
http://kamniski-vrh.net/met.html
Sem pa kar poletel ven, ko sem videl prvo sliko in opis na tem linku. Mi imamo namreč alpski nagnoj doma! Ravno zdaj je veliko semen, bi mel kdo? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 16 Okt 2009 15:52 Naslov sporočila: |
|
|
Pa še tole - Jelša se zasaja na področja, kjer je v tleh premalo dušika. Ta drevesa namreč v svojih koreninah vzpostavijo simbiozo z aktinobakterijami Frankiella alni. Te bakterije nase vežejo dušik iz ozračja in ga pretvorijo v nitrate, ki jih odlagajo v zemljo. Te nitrate nato porabi drevo, preostanek pa ostane v zemlji in jo s tem obogati. Za zemljo je koristno tudi odpadlo listje jelš, ki daje odličen kompost.
Jo posadiš med drevesi in jo potem, ko dovolj zrase, posekaš pri krošnji?
Nazadnje urejal/a zuf 16 Okt 2009 15:56; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tinko
Vedno v gibanju - leteči vrtnar
Pridružen/-a: 04.12. 2007, 12:40
Prispevkov: 2234
Kraj: Rovte, Šentjernej, Strunjan
|
| Objavljeno: 18 Okt 2009 12:31 Naslov sporočila: |
|
|
Veje posekanega grmovja sem zvlekel pod drevesa. Delo sem dokončal.
Moje telo pa je tako kot od svetopisemskega Onana, ki se je metal v robide, ko se ni mogel več upirati telesnim skušnjavam. Robida in veje so imele podoben efekt. Utrujen od celodnevnega dela, si želiš le toplo kopel in hladno posteljo. Razmišljam, če ni bil ravno Onan začetnik permakulture. Ko se je metal v robido, se mu je mogoče  , da je možno z robido še kaj koristnega narediti, ne le trpeti . Krepost ni vse. Verjetno je mož naredil tudi kaj uporabnega, da že dva tisoč let pišejo o njemu . Alojz |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
vida
Pridružen/-a: 03.06. 2008, 09:44
Prispevkov: 1390
Kraj: Podgozd, 510 nm (20km J od LJ)
|
| Objavljeno: 19 Okt 2009 10:54 Naslov sporočila: |
|
|
Tule so grmovnice, ki so zelo priporočljive za sadovnjak, so pionirske rastline in izboljšujejo zemljo z dušikom na koreninah in seveda z cvetovi privabljajo čebele in druge koristne žuželke, s svojimi plodovi pa tudi ptice. So tudi odlično grmovje za zavetrje. Vse razen amorfe pa so tudi jedilne, oziroma imajo odlične plodove, tako presne kot v marmeladah in celo pripravljene kot zelenjava, večina je celo zdravilna....
Amorpha fruticosa L - navadna amorfa
Caragana arborescens - drevesasta karagana
Hippophae rhamnoides - rakitovec
Elaeagnus angustifolia - ozkolistna oljčica
Elaeagnus multiflora - japonska oljčica
Elaeagnus pungens - bodičasta oljčica
Elaeagnus umbellata - kobulasta oljčica
Elaeagnus x ebbingei - križanec, hitra rast
malo pogooglajte...en namig knjiga Ken Fern: Plants for the future in internetna stran http://www.pfaf.org/index.php (z 7000 uporabnimi rastlinami v bazi)
Nekaj jih pri meni že raste. Amorfa se je tudi že začela razmnoževati s semen, tako lahko kdor želi dobi mlade sadike...
_________________
užitni rajski vrt |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tinko
Vedno v gibanju - leteči vrtnar
Pridružen/-a: 04.12. 2007, 12:40
Prispevkov: 2234
Kraj: Rovte, Šentjernej, Strunjan
|
| Objavljeno: 19 Okt 2009 16:49 Naslov sporočila: |
|
|
Za amorfo se kar postavim v vrsto. Sem jo sejal, a ne vem, kaj je z njo, da ni odgnala. Tudi za katero izmed naštetih grmovnic, če imajo stranske odganjke.
Tisti člani, ki ste se že dobro seznanili s permakulturo, bi lahko več objavljali sezname uporabnih rastlin, ki se dobro prenašajo. Za zelenjavo je literature veliko, za sadje in jagodičevje pa bolj malo (oziroma se premalo potrudim poiskati  ). Alojz |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tinko
Vedno v gibanju - leteči vrtnar
Pridružen/-a: 04.12. 2007, 12:40
Prispevkov: 2234
Kraj: Rovte, Šentjernej, Strunjan
|
| Objavljeno: 20 Okt 2009 01:29 Naslov sporočila: |
|
|
| Zuf! Ti kar pridi med krompirjevimi počitnicami do mene. Sem takoj za, da mi pomagaš saditi po principu permakulture. Pa Kravzlja vzemi s seboj. Bomo malo delali, malo učili obrezovati trte... Večji del zastavljene naloge za letos sem že opravil, tako da ne bo veliko dela. Drugič gremo pa k drugemu članu in mu pomagamo urejati parcelo. Alojz |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 20 Okt 2009 21:21 Naslov sporočila: |
|
|
| Pa še gabez ti prinesem, eno od redkih stvari, ki jo ti nimaš! :D |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Igy
Pridružen/-a: 13.05. 2009, 08:34
Prispevkov: 1738
Kraj: Gorenjska
|
| Objavljeno: 21 Okt 2009 10:23 Naslov sporočila: |
|
|
Vida, tudi jaz se postavim v vrsto za grmovnice, vsaj po eno kar imaš na razpolago.
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tinko
Vedno v gibanju - leteči vrtnar
Pridružen/-a: 04.12. 2007, 12:40
Prispevkov: 2234
Kraj: Rovte, Šentjernej, Strunjan
|
| Objavljeno: 07 Nov 2009 04:10 Naslov sporočila: |
|
|
| Škoda, da seznamu 7000 rastlin niso priložene fotografije. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
Vse o vseh rastlinah Seznam forumov
-> Sadje
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 Naslednja
|
| Stran 4 od 9 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
