Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Igy · Objavljeno: 16 Sep 2009 13:41 Naslov sporočila:

Zuf že od nekdaj delam tako, da se izogibam kemiji , ampak ko nekaj sezon zapored ni plodov nastopi dilema ali kemija ali sekira. Pri tem vem, da sekira pomeni skrajno odločitev, saj konec koncev z njo tudi ubijemo živ organizem.
Permakultura mi je zanimiva zato, ker je to v bistvu pri meni nadgradnja dojemanja stvari in občutek mi pravi, da to utegne biti to.
Kot sem rekel sem začenjam na delno gozdni parceli saditi sadno drevje in bi ravno sedaj prav prišlo čimveč znanja o kombinacijah pretežnoo sadnih rastlin, da ne bo potem spet na potezi sekira ali presajanje večjih dreves, ki je zopet zelo zamudno in tvegano početje ( drevo izgubi veliko vitalnosti in rabi več let, da zopet normalno zaživi).
Verjetno bo še najboljši vir 2. Holzerjeva knjiga.
Sprva sem se mislil gozda znebiti, ker mi zaseda tretjino parcele. Sedaj pa bom s tem počakal.
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.

zuf · Objavljeno: 16 Sep 2009 14:12 Naslov sporočila:

Ja, ko je bilo drevo enkrat špricano in rezano ni več poti nazaj. Najbrž bo do konca potrebovalo veliko pomoči, da bo kaj iz njega. Jaaaa, pusti gozd. Išči na netu pod frazo food forest. Zagotovo največji vir znanja o tem, kar želiš doseči. Lp

Igy · Objavljeno: 18 Sep 2009 14:48 Naslov sporočila:

OK bova pa še an srečanju kako rekla .
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.

tinko · Objavljeno: 21 Sep 2009 00:00 Naslov sporočila:

Postavil bom provokativno vprašanje: Ali je pri nas permakultura uzakonjena in zakonita. Kje so meje med zanemarjenostjo in sonaravnim kmetovanjem? Zamislil sem se namreč nad prispevkom "Kmetijski inšpektor" v vzporednem forumu (ne mi zamerit, če ga omenjam, saj občasno še objavljamo kak prispevek tudi člani tega foruma in mu damo potrebno "transfuzijo", da ni tako bled Embarassed

).
Povejte svoje mnenje in svoje izkušnje. Alojz

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Dvomim, da bi bilo to pri nas zakonsko že urejeno. Tisti, ki ste brali knjigo g. Seppa Holzerja boste vedeli, ali je imel tudi on tovrstne težave. Verjetno da.

Vendar si predstavljam, da se permakulturno obdelovanje krepko loči od zanemarjenosti in bi se ga dalo pri kmetijskem inšpektorju učinkovito zagovarjati (no, mogoče sem naivna Rolling Eyes

).

zuf · Objavljeno: 21 Sep 2009 07:53 Naslov sporočila:

vida · Objavljeno: 21 Sep 2009 08:10 Naslov sporočila:

znimivo, sem pobrskala po sosednjem forumu, tukajle, da bo lažje http://www.rastline.com/viewtopic.php?t=7259&sid=8237ea5f6ef6a61aa71273a053b62249

Do sedaj še nisem slišala kaj takega, razen če bi dobival subvencije od te parcele, saj drugače mi morala potem tudi država in občina plačevati, saj so tudi oni lastniki zaraščenih neobdelanih kmetijskih zemljišč, ki jih niso uspeli oddati...čudno, gledam po barju polno neobdelanih površin polnih ambrozije, noben ne kosi, vsako leto isto, če bi bila kakšna kazen, tega sigurno ne bi bilo videt...ta da dobiš kazen ker ne obrezuješ drevja pa je sploh čudna Confused

zuf, mislim da ni Tinko tako mislil, nas je samo obvestil kaj se dogaja po Sloveniji...lahko pa bi kdo res pomislil da je permakultura nekaj zanemarjenega, pri meni je polno plevela, ki ga recimo uporabim tudi za prehrano in vsepovsod vse raste, če pride kakšen inšpektor ki je navajen reda in ni vse postavljeno v vrsto bi se mu to zdelo izredno zenemarjeno in nevzdrževano. Tukaj gre zato da imajo vsake oči svojega malarja. Težko bi mu razložil kaj je to permakultura in simbiotske rastline, saj je bil drugače naučen. Na žalost Crying or Very sad

Ne vemo pa ali je pri nas permakultura nekaj uzakonjenega Question

_________________
užitni rajski vrt

zuf · Objavljeno: 21 Sep 2009 08:23 Naslov sporočila:

Nekaj iz zapiskov...
Ricinus odganja krta. Je naravni herbicid.
V sadovnjake in zelenjavne grede vključi metuljnice.
Bob privablja veliko pikapolonic, ki poskrbijo za uši.
Ogrščica in čebula ščistijo zemljo nematodov.
Indikator revne zemlje so srčna moč, škrbotel.
Kjer zastirka ni možna uporabi kamne. Ustvarjajo vlago in toploto.
Zgleduj se po naravanih in lokalnih ekosistemih. Bližnjih gozdovih, travnikih.
Uporabi, kar imaš na razpolago.
Med drevesa lahko sadimo dolga in ozka polja žit.
Regrat je indikator za kisla tla. Popravimo jih s kameno moko, nato posejemo deteljo, jo uporabimo za zeleno gnojenje in posejemo žito.
Čiščenje kemikalij iz zemlje - sončnica, fižol, koruza, sirek, facelija, ...
Če lucerna dobro rase pomeni, da je z zemljo vse vredu.
Slive v naravi zrasejo na vodnih žilah. To niso dobri prostori za hruške, jabolka.
Ob rob krošenj (ne ob debla) zasadi metuljnice in sotale dobre rastline. Fižol, grah, lucerna, gabez, tagetes, volčji bob, ostale cvetoče rastline.
Med drevesi mora biti čim več raznolikih cvetočih rastlin, trav.
Pelargonije in geranije so proti ušem.
Mlada drevesa oslabijo, če uporabljamo PVC cevi za zaščito. Veliko bolje je uporabiti žičnate zaščite.
Mlada drevesa moramo vsaj pet let zastirati, da zadušimo trave in rastline, ki rasejo v bližini debel. Tekmovanje za hranila.
Ob sajenju dreves ne uporabljamo gnoja.
Sadike starih in avtohtnonih sort se da dobiti pri društvu sadjarjev Borovnica.
Primerna podrast v sadovnjaku - detelja, rastline za zastirko, preprečevanje vdora pleveli ob robu krošenj (gabez, boreč, citronka...), čimveč cvetočih rastlin.
Pestrost, raznolikost = stabilnost.
Če propade jablana, posadi slivo.
Hren rahlja zemljo, pelin odganja voluharja (ne posadi preveč, ker lahko zavira rast drugih rastlin).
Odstranjuj gnile plodove izpod dreves. Lahko s pomočjo živali, če so na voljo. Gnili plodovi so primerni za kompost samo v malih količinah.

zuf · Objavljeno: 21 Sep 2009 08:35 Naslov sporočila:

Mislim, da ni uzakonjena. Kolikor sem slišal so pred leti premakulturniki delovali v tej smeri, da se uzakoni, ampak ni bilo nič iz tega.

O madona, sem prebral ono temo. Shocked

Tisti gospod mora imeti status kmeta, da ima v lasti kmetijsko zemljišče, kajne?
Jaz sem mnenja, da je nekoga vse to motilo in ga je prijavil. Če pa komu diši parcela pa še en razlog več.
Tinko, kot si rekel, po balkansko. Joj, joj. To se ne bo dogajalo na veliko. Ne samo upam, da ne, ampak zapovedujem. Smile

vida · Objavljeno: 21 Sep 2009 12:26 Naslov sporočila:

Hvala Zuf, za te podatke.
Kaj pa je to škrbotel, mogoče škrbinka? Question

_________________
užitni rajski vrt

tinko · Objavljeno: 21 Sep 2009 13:25 Naslov sporočila:

Ravno, ko sem hotel odgovoriti in pojasniti, da provociram na temo iz sosednjega foruma, sem videl, Zuf, da si prebral prispevek. Nič ni letelo na tvoje prispevke, z veseljem jih spremljam, tudi Holzerja in njegov način kmetovanja in mi je vse jasno, nisem pa želel odpirati nove teme.
Ni mi jasno, kako inšpektorji uspejo najti eno nekoliko zanemarjeno kmetijo in jo oglobijo. Kolikor sem moža razumel, obdeluje po svojih močeh, obreže suhe veje na sadju... In če bi se polomil in ne bi mogel delati, mora najeti nekoga, da mu kmetijo obdela. Če se jaz polomim, mi ni treba iskati nekoga, ki bo šel namesto mene v tovarno. In ko smo že pri vrtičkih: če se bo žena pritožila, da je njen vrtiček neobdelan, mu bo inšpektor napisal globo, ker ji ni našel ljubimca. Provociram, kot sem v uvodu povedal.
Sicer pa ima moderatorka možnost, da prispevek prestavi na ČIV ČIV ČVEK.

Moja kmečka logika (pravzaprav bajtarska) pa mi še vedno ne da miru. Ali ni bolj preprosto, da bi bila na odloku analiza vrste plevela in dovoljeno število na 10m2, kot pa vsi tisti členi zakona? Alojz

zuf · Objavljeno: 21 Sep 2009 13:33 Naslov sporočila:

Hm, škrbotel najbrž ne obstaja... Smile

Napačno slišal najbrž. Kolikor pa se spomnim po izgledu in podobnih imen bi znal bil škrobotec.

Igy · Objavljeno: 22 Sep 2009 13:05 Naslov sporočila:

Zuf, to kar si napisal včeraj je super in zaradi takih zadev sem odprl to temo. Znanje sicer obstaja , je pa razdrobljeno in deloma pozabljeno ( naši predniki so morali bolj upoštevati naravne pristope , ko ni bilo toliko kemije). Zato bo potrebno nekako priti do celovitega znanja in ga uporabiti.
Torej prosim za čivveč uporabnih kombinacij
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.

kravzlj · Objavljeno: 23 Sep 2009 19:16 Naslov sporočila:

Ali sem prav opazil:

Orehovo listje, ko ga oreh ovrže vsebuje neke snovi, v katerih oreh in druga semena ne morejo kliti? In to zato, da je na nekem mestu samo en velik oreh, in ni spodaj še polno mladičev?

Ali sem prav opazil?

Lp Luka
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

Jasminka · Objavljeno: 23 Sep 2009 20:12 Naslov sporočila:

Orehovo listje oziroma vsi deli oreha vsebujejo juglanin, ki zavira rast drugih rastlin. Listje tudi ni primerno za kompost.

Če hočeš vzgojiti oreh, ga posadi na vrt, vendar ta sejanec ne bo tak kot matična rastlina, ker je razmnožen generativno. Pred posaditvijo ga malo potolčeš, da bo lažje vzklil.
_________________
Po Koroškem, po Krajnskem že ajda zori,
eno dekle jo žanje jo glavca boli.

zuf · Objavljeno: 23 Sep 2009 20:35 Naslov sporočila:

Ja, oreh predvsem s koreninami izloča juglon. S tem si zagotovi hranila, ker drugim rastlinam onemogoča rast. Orehovo listje lahko damo na kompost, ampak ne veliko. S pomočjo vlage, zraka, sonca se juglon razgradi.

Listi so dober naravni herbicid, tudi za v stanovanju proti moljem, ušem itd.

Navadni oreh vsebuje veliko manj juglona kot pa črni oreh. Tisti je zares baraba.

Jaz pod orehom nisem opazil težav s klitjem semen in rastjo ribeza ter ostalih rastlin. Spet odvisno od klime, zemlje itd.

Kravzlj, listje se mi zdi, da nasploh zaduši rast rastlin. Ne samo pri orehu. Pa še naravno gnojilo je. Prav rad bi videl naravni prostor kjer listje leži tam kjer je odpadlo.
Glede sejancev ne vem zakaj jih ni. Če poseješ za debelino oreha globoko v rahlo zemljo, vem, da boš imel velik uspeh.

zuf · Objavljeno: 23 Sep 2009 23:38 Naslov sporočila:

Točno to, invazivne vrste bi morali čopati in se jim posvečati.

Ambrozijo nujno razplevelite, če se pojavi!

Topinambur vržem še pred zimo ven. V čim večji meri želim ohraniti prvotne vrste rastlinja in ni več doborodošel. Sploh pa ne v središču travnika. Vidim, da se prehitro razrašča. Zdaj se trudi cvetet, ampak je že čisto nagnjen, ker je bilo okoli njega pokošeno. Tako, prva večjo napako sem opazil. Drugo ni problematično.

Vključujte večinoma avtohtone rastline, predvsem tiste, ki so na voljo v bližnji okolici. Cepiči, sejanci, semena. Robidovje, divje rastline, gobe itd.

A se samo meni zdi, ali tega prej ni bilo tu? Smile

Res se nasmejim ob tvojih prispevkih. Prebral sem petkrat, zdaj razumem tisti del o vrtičkih. Hahhaha.

Ja! Tvoja logika je 1A. To je zelo dobra možnost, ki že prehaja v prakso. Vsaj v mojih mislih.
Veliko ljudi je, ki bodo začutili to ustvarjanje. Predvsem pa bodo več poslušali, kaj želijo ljudje.

Sem zdajle prebral celotno temo do konca. Upam, da se gospodu čimbolje izzide. Niti malo mi ni jasno zakaj ga zafrkavajo?!
Par zelo koristnih podatkov je napisanih.

tinko

Nocoj imam "Noč permakulture". Ponovno sem prebral vse tele prispevke na forumu. Sedaj bom spet podrezal, da bo debata stekla dalje.
Najprej bi odgovoril Katrinci, kako sem rešil z regratovo grenkobo. Na parceli ni rastel regrat, gori doma pa neomejene količine. Pa sem vsakič prinesel nekaj sadik regrata in v petih letih ga je bilo dovolj. Potem sem preštihal gredo 2 X 1 m, nanjo nasadil in posejal regrat. Del grede sem pokril z deskami, regrat se je v enem tednu razbarval - postal svetel in sem ga porezal. Potem sem pokril drugi del grede... Tako lahko uživaš regrat celo sezono, le manj železa ima, ker se razbarva.
Zuf je omenil, da bo vsekakor šel na seminarje o permakulturi. Predavanja že potekajo, mene pa zanima, če se predavanj udeležuje?
Našel sem rešitev, kako priti do znanja o permakulturi. Enega sponzoriramo, gre na seminarje, potem pa nam prenese znanje Wink

. Mislim pa, da je cenejša varianta kupiti knjigo in jo imeti vedno pri roki. Tudi posnetkov je vedno več.
Sam bom uporabljal eno vmesno varianto permakulture. Brežine teras bom še vedno kosil, ker mi ne pade na misel, da pustim samosevne hraste in jesene, da nekontrolirano rastejo. Namesto njih so sadna drevesa in grmovja ribeza. Trava bo za zastirko. Vse posekane veje od grmovja polagam okoli sadnih dreves. Poleti sem češnje porezal med zorenjem in takoj po zorenju in veje pustil pod drevesi. Veje z listjem je naredilo folijo pod drevesi in trava je začela propadati.
Odslej bom grmovje čistil, ko bo imel najbolj bujno rast, z veliko listja in v času, ko ne bo primeren čas za sečnjo. Tako bodo veje polne soka in bolj dovzetne za razgradnjo (primer solzenja polen, če niso drva sekana in pripravljena ob pravem času).
Imam pa pomisleke glede srobota, slaka, bršljana, robide, hrasta in jesena. Možno je, da se ukoreninijo pod in ob vejah in predno jih bom opazil, se bodo že močno razrastla. Listje je tudi idealni kraj, kjer polži odlagajo jajčeca. Pod veje pa se zna prikrasti miš ali voluharica v zimskem času, saj se veje ne sesedejo takoj in je spodaj precej prostora.
Pri zasajanju sadnega drevja bom še vedno dodajal hlevski gnoj. To smatram kot popotnico dreveščku za boljšo rast. Alojz

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

vida

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli