Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Igy · Nazadnje urejal/a Igy 06 Jan 2013 22:43; skupaj popravljeno 1 krat

Po prebrani knjigi Seppa Holzerja sem se zamislil, kako malo vem o simbiotskih kombinacijah.
Torej bi prosil za čimveč kombinacij s katerimi se doseže povečana odpornost, boljša rodnost, brez uporabe škropiv in umetnih gnojil (simbioza).
Skratka s pravo kombinacjo rastlin se očitno, da doseči boljše rezultate kot z monokulturnim načinom.
Rezultate simbioze so na veliko uporabljala za nas primitivna ljudstva.
Spremnimo tok civilizacije preden bo prepozno.
Torej vsaka inf. je dobrodošla.
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.

zuf

Kolikor sem jaz letos opazoval, od zdaj naprej tudi na mešan kultiviran vrt gledam kot monokulturo. Imam veliko več težav z gredo polno kultiviranih vrst, kot pa s posamezno zelenjavo v travniku. Preprosto ne vidim zdravega samozadostnega habitata brez travnika, ki nudi veliko različnih avtohtonih rastlin. Zelenjavo pač zamenjaš za druge vrste rastlin. Sploh za sadno drevje je nepokošen travnik nujen. V travniku sem uspešno razmožil tudi maline, sejance sadnega drevja, robide, jagode itd. Torej jaz zelo velik pomen za simbiotiko pripisujem travnikom. Toliko za zdaj od mene.

Igy

zuf na kakšni nadmorski višini delaš te kombinacije
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.

zuf

450 nadmorske.

zuf

katrinca

Joj kako si to lepo napisal, zuf! Me veseli, da ti ratuje. Vedno bolj razmišljam, da bi si tudi sama ustvarila mešani nasad zelenjave in cvetja. Meni za osnovo ne bo služil travnik, ampak iglaste plamenke, plazeče trdoleske, čišljak, trobentice, vijolice, zvončki, muskariji itd. Pomembno se mi zdi, da je vse zemljišče posajeno in večinoma zeleno. Potem bom pa posadila trajnice, ki se razvijejo pozno spomladi in grmičevje, ki ozeleni spomladi. No, nekaj vrta mi je že uspelo zasaditi na ta način. In iz svojih napak se učim. Predvsem razdalja med rastlinami se mi zdi zelo pomembna, da druga drugo ne zadušijo. In sproti pulim vse kar se je preveč razrastlo. Če bi pustila, da narava sama odloča kako, potem bi na vrtu prevladovale rudbekije, solidago, regrat itd. Tega pa nočem. Čeprav so mi tudi te rastline ljube in jih nekaj seveda puščam.
Kako pa ti gledaš na rastline, ki se zelo razraščajo?
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin

zuf

Hvala katrinca! V maju je cel travnik v rumenem. Smile

Divje korenje se tudi zelo razrašča. Na travniku s tem ni takšnega problema, kot pri tebi. Ker je toliko vrst različnih rastlin, dušijo druga drugo in je prevelika tekmovalnost, da bi samo ena rastlina zavzela vse. Je pa res, da vse rastline rasejo po celi površini travnika.

Pri tebi je praksa seveda popolnoma drugačna in popolnoma drugače delujejo stvari. Kolikor sem si ogledal je povsem v dihu z naravo in to mi je bilo takoj všeč, predvsem skupna filozofija - vse zeleno. Smile

Mislim, da sem ti že enkrat povedal, da je tvoja okolica čudovita in zelo primerna za divjo vzgojo zelenjave, sadnega drevja in sadnih grmov. Osnovo že imaš, samo vključuješ in izključuješ, to je to.

Najbrž je težava pri okrasnih vrtovih in razraščanju predvsem odvisna od rastline, to prvo, potem pa mi je na misel tudi prišla rahlja zemlja in število različnih rastlin, ki rastejo okoli. Ta je zelo mala v primerjavi s travnikom, ki ima že na kvadratnem metru vsaj 20 različnih rastlin. Zagotovo bom poročal, kako se bodo razraščale okrasne rastline, ki jih bom letos sejal in sadil. Zagotovo ne dosti. Predvsem me zanima topinambur, ta bo dober pokazatelj.

V glavnem, tebi stvar deluje in ti v bistvu ne morem dajati kakšnih nasvetov, ker niti nimam prakse s tem kar ti počneš. Sam to, da nadaljuj, ker tebi tudi ratuje in svet rabi takšne kotičke.

Še ena misel, pol pa konec! Smile

Kolikor vem zate, želiš posamezne otočke posameznih rastlin. Recimo tam v enem delu večji otoček rudbekije, zraven potem recimo rman, ... veliko lažje bi bilo seveda celo okolico zasaditi čisto mešano in bi bilo veliko manj težav z razraščanjem. Število rastlin bi bilo večje, kot sem omenil zgoraj. Samo to potem ne bi bilo to, ane? Very Happy

Nadaljuj svojo vizijo, zagotovo boš našla rešitev v samih rastlinah in njihovi postavitvi.

Lp

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Zuf, za topinambur me zelo zanima, ali se bo tudi na negojenem travniku tako hitro razširjal, kot se na vrtu. Če bi se, potem bi čez leta izpodrinil čisto vse drugo rastlinje.

kravzlj

Ne morem reči, da čisto razumem to permakulturo, ampak jaz delam tako, da sadim rastline na travnik, ki ga enkrat letno pokosim, mogoče dvakrat. Mlada drevesa, grmovnice rastejo kar tako, vsakasebi.
Fišol, grah sem pa malo bolj na kup nasadil.
Meto, origano, žajbelj, kapucinka, pa tudi posamezno, planirano rastejo sredi trave. Če zraste in preraste travo, preživi, drugače pa pač ne.

Drugo leto pa začenjam s vzgojo večje količine zelenjave, tudi kaka solata, krompir,korenček. Pa bi prosil za kak nasvet, kako na ta način to gojiti?

Aja, imam pa tudi napako. Tobak in feferoni rastejo na kupu. Tako je hotel stric, ki imava to skupaj =/
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

vida

olala, tule pa zanimivo postaja. Tudi sama sem prišla do zaključka da je recimo paradižnik najbolj zdrav tisti ki je čisto posebej, kar med čim več različnimi rastlinami, ker na gredicah nisem imela več prostora sem nekaj sadik posadila, kar med robide in travo in nekaj fižola. Ta raste najlepše, in sam črn list do sedaj. Potem pa tisti ki, ima družbo čebule, peteršilja, zelene, nizkega fižola, in seveda plevela, predvsem rogovilčka. Tudi bučke so bolj zdrave tiste v travi, zanimivo. Če sem prav opazila je največ težav tam kjer je gola zemlja in ene vrste vrtnina. Vse je napadla bela plesen (kumare...).

Moj topinabur sajen kar na travnik je čisto zdivjan, pa ni bil nič gnojen. Sem posejala par korenin sem ter tja. Verjetno je težko vzpostavit en red med rastlinami, če te niso avtohtone. Saj se lahko kakšna pokaže kot zelo invazivna . Potem so pa tu še pleveli, ki so uvoženi. Recimo ambrozija, za katero sem brala da njena semena letijo tudi do 10 km daleč in kalijo tudi do 30 let in več. ( če ni bila številka celo 300). Pa če pogledamo bambus, nujno rabi omejitev, drugače adijo cel travnik. Tako mislim da je treba tudi kdaj kaj populit ali omejit.
Po rastlinah na travniku, lahko ugotoviš kakšna je zemlja. No in če imaš travnik zelo gnojen ( hlevski in umetni gnoj) potem tu raste samo še regrat in izginejo druge vrste...
tudi sama imam vrt čisto divji, saj ne populim vseh plevelov, Ivanjščice , rman, zvončnice in podobne rožice kar pustim tudi če so na gredici. Same pa se mi zasajajo tudi druge gojene rožice...črnika, zajčki, mak, ene z modrimi cvetovi, muškatna kadulja...neznane plevele dostikrat pustim da vidim kaj zraste in včasih sem prijetno presenečena...bom kaj poslikala
_________________
užitni rajski vrt

zuf

Men osebno niti ni toliko do uvažanja rastlin, ampak če je lepo ali uporabno se ne morem zadržati. Smile

Ja, pri topinamburju bom moral zelo pazit. Sam sem posadil tri gomoljčke na en plac, nad zemljo pa sedaj raste tam nekje 7 rastlin. 2,5-3m je že velik. Zares daje nek občutek središča. Res zanimivo kako se je figolistna razrasla do njega in sedaj po njemu pleže.

kravzlj ni ti treba razumet, je samo še eden od izrazov, za kar je narava počela že miljone let in človek z njo. Vsak ima v sebi te občutke. Čist tak kot si rekel, če rase rase, če ne ne. Tehnike so pomembne, samo kaj ko pa vsak posameznik na koncu najde svojo verzijo. Permakultura se drugače ukvarja tudi z vodo, odpadki, v glavnem zajema vse vidike življenja, nekako tako. Glede zelenjave sem odprl novo temo.

katrinca

Dokler je travnik vzdrževan je res malo možnosti, da bi se katera preveč razrasla. In po košnji imajo možnost, da zaživijo tudi tiste drobne, nizke rastline. Brez tega bi sigurno izumrle. Poleg tega z rednim vzdrževanjem onemogočamo, da bi se travnik spremenil v gozd in grmičevje. Mi smo za dve leti opustili košnjo travnika, nepokošena trava se je polegla, kositi več ni bilo možno. Zdaj po nekaj letih je tam gozd, čeprav ni bilo na travniku razen sadja nobenega drugega drevesa. Včeraj sem čistila vrt in izruvala vsaj 100 sejančkov hibiskusa. Si predstavljaš kakšen bi bil moj vrt čez dve leti, če tega ne bi storila? Gozd hibiskusov. Takšna so dejstva. In na nevzdrževanem travniku paradižnik brez tvoje pomoči ne bo rastel. Mogoče na začetku izgleda idilično. Tudi meni je. In veselila sem se razraščanja rudbekije. Po nekaj letih pa se je tako razrastla da ogroža druge rastline. Podobno je še z nekaj drugimi rastlinami. Čiščenje je torej potrebno, pri tebi morda z ročnim obrezovanjem. In pametnim in premišljenim sajenjem. Travnik se mi pa zdi dobra zadeva. Neke vrste zastirka in bivališče mnogim živalim. Meni bodo travnik nadomestile pač spomladi cvetoče rastline, ki bodo poletje preživele v senci poleti cvetočih rastlin, tudi paradižnika.
Bistveno se mi torej zdi premišljeno sajenje, zato pa moraš vedeti koliko se katera rastlina razrašča z leti in sprotno odstranjevanje tistega kar je odveč. Dolga leta so se mi rastline smilile, rezultat je, da je nekaterih preveč in da so mi umorile marsikatero rastlino. Razmisliti je potrebno tudi o dostopu do rastline.

Ne, stvar pri meni še vedno ne deluje in tehniko mešanega sajenja sem uporabila ob mejah vrta. Kar dobro mi je uspelo, le solidaga je preveč in rudbekij. Te ob dežju polegajo in trpinčijo rastline pred seboj. Mešano mi je všeč, a mešano sajenje zahteva še večji razmislek. Ne samo o velikosti rastlin in njihovih zahtevah, ker sem barvno občutljiva, tudi o barvah.

In moja želja je, da preživi čim več rastlin. Eksperimentiram pa z semeni. In se ne sekiram, če preživi le kakšna. Semena so poceni in jaz se učim. In drugo leto bo bolje.

Zaključek:
- čim bolj mešano
- podlaga trava ali pokrivne rastline
- kar se divje in preveč razrašča izpuli
- vsaki rastlini omogoči življenski prostor ki ga potrebuje
- poskrbi za dobro propustnost tal

Dodajam kompost, ki še ni popolnoma zrel, dodajam pesek in puščam plevele. Predvsem regrat je dobrodošel, ki je ena izmed najbolj zdravilnih rastlin. Samo razmišljam o tem kako mu odvzeti grenčico in ga bolj vključiti v prehrano. Splošno znana je solata, da se ga pa uporabiti še na sto drugih načinov.

Več kot dvajset let že urejam svoj okrasni vrt. Zdaj bi rada vključila še nekaj zelenjave. Nujno moram zelenjavo vključiti med okrasne rastline, ker zelenjavni vrtovi mi nikoli niso bili všeč. Rastline v vrsto, eh to ne zadosti mojega estetskega apetita. Pa zaplate zemlje. Pri meni mora biti vso leto vse zeleno.
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin

zuf

Dobro si to napisala. Ja, travnik bo treba zagotovo tudi urejati in marsikaj skoz dat, da bom videl kako deluje. Ah, dosti me še čaka. Zagotovo tudi veliko urejanja, opazovanje posameznih rastlin itd. Sploh takrat, ko bom prenehal kositi. Dosti mi jih je že govorilo o tem kako nekošeni travnik postane zaraščen. To je na nek način moj namen, sem pa tudi mnenja, da lahko z mojo pomočjo rata čisto nekaj drugega. Nekaj lepega, naravnega, rajskega.

Vsem želim veliko užitka!!! Lp

Igy

Lepo.
Marsikaj koristnega ste že napisali.
Tam kjer bi se jaz šel permakulturo je še delno gozd. Če bi del kjer je travnik nehal kositi , bi se mi hitro razraslo veliko takšnih stvari, kot so že v gozdu. Tako, da bi verjetno vsaj 1 krat letno moral čez s kosilnico.
Poleg tega, pa ne vem kako se npr. v gozdu na naraven način rešim klopov, kaj mi npr. na parceli naredi jesen, gaber, hrast, kostanj, lipa..... Potem obstaja še veliko drugih dilem.
Ker konec koncev sem tudi jaz le na 500m kar je bistveno drugače kot na legah nad 1000.
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.

katrinca

Kolika je sploh površina tega tvojega travnika? Misliš celega zasadit? Tako ali tako boš imel setvene kupčke kolikor jaz razumem. In tam kjer bo vzklilo boš malo bolj intenzivno rezal travo, da ti mladih rastlin ne zaduši. In pulil agresivne pleveli. Da boš to lahko delal pa moraš imeti nujno določene razdalje med rastlinami. Te vmesne prostore bo zapolnjevala cvetoča trata. Ko bo previsoka jo boš preprosto požel. Tako ali tako boš pa to počel postopoma(ker ti že časovno ne bo zneslo požeti vsega naenkrat), tako da bo vedno prisotna tudi cvetoča trata. Na tak način ne vidim nobenega problema. Le pogumno, zuf! Sicer ti bodo pa lastne izkušnje povedale kaj je prav in kaj narobe.

O tem, da bo nekaj naravno pa lahko samo sanjamo. Rajsko že. Naravno ne. Narava počne to na čisto svoj način.
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin

zuf

Malo drugače gledam na to in mislim, da bo orng naravno. Se pa strinjam, čisto svoj način ima ta naša mama. Smile

Ravno zato pa ne bom kosil, nikjer, ker to je eden izmed njenih mnogih zanimivih načinov. Površina ni kaj ekstra.

Del travnika bom pogozdil. Bolj tak divji gozd, ki se bo sam uravnaval. Tam sedaj na veliko mečem odpadle sadeže ringloja, breskev, marelic, sliv, hrušk ... Iz okolice prinašam tudi semena javorja, lipe... Tam se zagotovo ne bo kosilo več. Naravna selekcija bo poskrbela za vse. Če bo potrebno bom že kaj usmeril, ampak namen je čim manj.

Potem pa še druga varjanta, kjer sem določil rasti posamezna drevesa na minimalno 4 metre. Zaznamoval sem jih z zastirko. V en krog (eno bodoče drevo) sem recimo nametal veliko sadežev ringloja, v drug krog ena zelo posebna semena divje češnje, nor okus!!! V tretjega lipo, četrti breza itd. Izbral bom najlepše sadike.

Se pravi imel bom pragozd večinoma iz listacev in iglavcev iz okoliških gozdov z malo sadnega drevja umes, na drugem delu mogočna drevesa, vmes med temi drevesi veliko sadnih grmovnic itd. Prostor bo pa tudi za čisto travno jaso. Tako sem si zamislil. Za zdaj največji izziv vidim v tem kako tisto travno jaso ohraniti, da se ne zaraste. Najbrž bo to ročno delo, sproti, namesto, da bi kosil enkrat ali dvakrat na leto.

Igy, klopi so in tak je. Sam sem pa prepričan, da večja kot bo raznolikost rastlin, več predatorjev bo in se bo kaj kmalu vzpostavilo ravnovesje. V ravnovesju pa je že najbrž. Sicer pa klopi niso nevarni, nevarno je to kar je v naših telesih.

katrinca

Aha. Zdaj se mi svita. Na robu mogočen gozd, ki prehaja v malo bolj urejen nasad mešanega drevja in grmičevja, potem jasa. Tam bodo sigurno tudi buče Wink

Kam boš pa paradižnik in ostalo zelenjavo sadil?

Držim pesti, da ti bo uspelo kot si si zamislil Wink

Verjamem, da ti bo! Wink

_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin

zuf

Hvala ti! Razmišljam, da bi buče in vse ostalo sadil ob rob gozda, med, pred in za grmičevje. Hehe. Tudi jasa jim najbrž ne uide, da se bom malo sladkah, ko se bom po njej sprehajal. Smile

katrinca

Blagor tebi! Če bi jaz imela na razpolago pol hektara, bi si svoj svet ustvarila podobno kot ti. Gozd obvezno Wink

_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin

vida

Zuf, vem kaj je katrinca hotela povedati, v zvezi z naravnim, kajti že čim poseješ semena z namenom da ti nekaj zraste si se vmešal v delo narave. A vseeno je to kar si si zamislil velika revolucija in če nam uspe da takole vsaka generacija manj posega v naravo, verjamem da lahko zaživimo kot bitja ljubezni na drugem nivoju... Very Happy

prav zanimivo prav danes sem dobila mail s tole vsebino, če koga zanima, mene predvsem tale gozdni vrt...

Tečaj in delavnica permakulturnega načrtovanja

Skupaj z Društvom za permakulturo Slovenije pripravljamo 72-urni tečaj in delavnico permakulturnega načrtovanja (Permaculture Design Course). Vabljeni na posamezni vikend ali celoten sklop 5 vikendov, ki vodi do diplome.

Kraj: Sv. Ema pri Podčetrtku
4.-6. september: Osnove permakulture
18.-20. september: Načrtovanje zasaditve
2.-4. oktober: Gozdni vrt
16.-18. oktober: Načrtovanje zgradb
14. november: Skupnost (v okviru 4. dneva ekovasi)

Prvi vikend se bomo uvedli v notranje delo s prostorom in preko osnov permakulturnega načrtovanja izdelali osnutek permakulturnega načrta.
Predavatelja: Nataša Zorc (notranje delo sprostorom) in Janez Božič (permakulturni učitelj)

Drugi vikend bomo podrobno pregledali obstoječe rastline in načrtovali dodatne zasaditve in rešitve čim večje samozadostnosti za načrtovane dejavnosti kmetije.
Predavatelja: Primož Krišelj (eko kmet in permakulturni učitelj) in Otilija Grad Barle (eko kmetica, zeliščarka in permakulturna učiteljica)

Tretji vikend bomo načrt zasaditve nadgradili z gozdnim vrtom kot enim najdonosnejših permakulturnih elementov. Značilnost gozdnega vrta je zasaditev v 7, do 9, nivojih.
Predavatelj: Crispin Mayfield (permakulturnik, umetnik in avtor mnogih gozdnih vrtov), poskrbljeno bo za prevod

Četrti vikend bomo posvetili načrtovanju objektov. Poleg zgradb različnih namembnosti, stilov gradnje in uporabljenih materialov se bomo posvetili tudi naravnemu bazenu, rastlinski čistilni napravi in splošnemu upravljanju vode.
Predavatelja: Ira Zorko (permakulturnik in arhitekt), Jože Ileršič (permakulturnik in krajinar)

Prve štiri vikend delavnice bodo potekale od petka popoldan (18ih) do nedelje popoldan (16ih) na 3.5 ha veliki kmetiji na Sv. Emi pri Podčetrtku. V okviru delavnice bomo izdelovali tudi konkretne načrte kmetije, ki jo bomo usmerili v izobraževanje in izkušnje trajnostnega načina življenja. Več o projektu najdete v idejni zasnovi, nekaj slik kmetije pa v spletni galeriji.
Poskrbeli bomo za hrano in pokrit prostor za spanje, prinesite spalne vreče (prostor tudi za šotore). Razdelili si bomo stroške hrane in prispevek za predavatelje (okrog 50€). Dodatne informacije in prijave: info@ekovas.si Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želiš videti, omogoči Javascript. ali na 031 644 007 (prednost imajo udeleženci celotnega sklopa).
_________________
užitni rajski vrt

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli