 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
 Objavljeno: 25 Nov 2011 08:08 Naslov sporočila: Društvo VARUHI SEMEN |
 |
|
Posredujem zanimivo vabilo!
Zadeva: Vabilo k sodelovanju in na predstavitev projekta Semenska knjižnica
Lepo pozdravljeni!
V okviru programskega sklopa Urbane brazde, Evropska prestolnica kulture - Maribor 2012, Društvo Varuhi semen razvija projekt Semenska Knjižnica, ki stremi k varovanju biotske pestrosti starih, lokalno prilagojenih sort kulturnih rastlin in vzpodbujanju ponovne pridelave teh sort med ljudmi. Več o Semenski knjižnici si lahko preberete v prilogi.
Ker je Semenska knjižnica v Sloveniji še dokaj nepoznan pristop k ohranjanju biotske pestrosti kulturnih rastlin Vas vabimo, da se udeležite predstavitve Semenske knjižnice, ki bo v soboto, 26.11.2011 ob 12. uri v Mariboru na sedežu Urbanih brazd; Vetrinjska ulica 30, 2000 Maribor. Skupaj s Semensko knjižnico se bo predstavil tudi projekt Trajnostna lokalna preskrba, v sklopu katerega je ustanovljena zadruga tradicionalnih kmetov iz obrobja Maribora.
Na Vas se prav tako obračamo z željo po posredovanju tega vabila vašim znancem, ki bi jih predstavitev morebiti zanimala. Hvala.
Za vsa vprašanja ali morebitne nejasnosti se lahko obrnete na zgoraj omenjeni naslov, po e-pošti ali po telefonu.
Prisrčno vabljeni.
S spoštovanjem,
Mateja Koler, koordinatorka projekta Semenska knjižnica in predsednica Društva Varuhi semen
Priloga: Kratka predstavitev Semenske knjižnice
Samo v zadnjem stoletju smo z razvojem industrijskega, monokulturnega kmetovanja za globalni trg izgubili tri četrtine kulturnih rastlin. Ker sodobno kmetijstvo temelji na kvantiteti in ceni pridelkov, ne pa na kakovosti in pestrosti prehrane, danes pridelujemo 1250-krat manj rastlinskih vrst kot nekoč. Seme je postalo blago na trgu in s tem lastnina velikih korporacij, ki prek monopola ponudbe diktirajo, kaj pridelovati in s čim se prehranjevati. Stare, lokalno razvite rastlinske sorte so izbrisane iz semenskih katalogov.
Semenska knjižnica, kot alternativni pristop k ohranjanju biotske pestrosti kulturnih rastlin, krepi lokalne skupnosti in vrača seme nazaj v roke ljudi in v naravo. Primeri dobrih praks, ki so že vrsto let razviti v svetu, predstavljajo okvir semenske knjižnice.
Osnovno poslanstvo semenske knjižnice je varovanje, ohranjanje in vzpodbujanje ponovne kultivacije starih sort (avtohtone, tradicionalne ali udomačene sorte kulturnih rastlin), namenjene za prehrano ljudi. V ospredje je postavljeno iskanje in zbiranje redkih ali ogroženih vrst in sort vrtnin, poljščin, sadnih rastlin in vinske trte, ki niso več dostopne preko komercialnih semenskih katalogov.
Semenska knjižnica kot mehanizem, je sestavljena iz dveh osnovnih elementov; ljudske rastlinske genske banke in mreže posameznikov, ki prevzamejo skrb za ohranjanje določene rastlinske vrste in/ali sorte. V prostorih semenske knjižnice se tako hranijo vzorci semena različnih rastlinskih vrst, ki so kadarkoli na voljo za izposojo vsakemu članu knjižnice. Seme preko varuhov semen potuje na polja in vrtove. Od tam se vrne nazaj v knjižnico ali nadaljuje svojo pot do drugega varuha.
Varuhi semen so vsi tisti posamezniki ali skupine ljudi, ki s kultivacijo starih ali redkih rastlinskih vrst in sort, prispevajo svoj delček v mozaik biotske pestrosti. S pridelovanjem, sušenjem, čiščenjem in hranjenjem semen izbrane rastlinske sorte, napajajo mrežo varuhov semen z rastlinskim razmnoževalnim materialom ter pridobljenim znanjem in izkušnjami. Pri tem so trajnostno naravnane kmetijske prakse del sistema pridelave semen.
Mreža varuhov semen, se neodvisno od semenske knjižnice, razpreda na podlagi spletne strani knjižnice. Le-ta predstavlja kažipot med tehnikami samostojnega pridobivanja semena, rastlinskim razmnoževalnim materialom, varuhi semen in še mnogo več. Semenska knjižnica kot mediator vzpodbuja nemoteno delovanje mreže in mesto na katerega se lahko varuhi obrnejo s svojimi vprašanji, predlogi in idejami.
Vizija semenske knjižnice je brezplačna izmenjava semen ali sadilnega materiala med svojimi člani. Sistem brezplačne blagovne menjave, krepi skupnost varuhov semen, ki s skupnimi močmi in v dobri veri ohranjajo pestrost kmetijskih rastlin. Vsak delček, ki ga posamezen varuh prispeva v bazen pestrosti starih slovenskih sort, neposredno vpliva na večjo izbiro in dostopnost rastlinskega razmnoževalnega materiala celotni mreži varuhov semen.
Zdravo in kvalitetno seme je predpogoj za kakovosten pridelek v naslednjem letu. Semenska knjižnica z nudenjem informacij kot je stopnja kaljivosti semena, vlaga v zrnu in različni alternativni načini razkuževanja semena, pomaga varuhom do skupnih ciljev; pridelava visoko kakovostnega semenskega materiala, ki izvira iz Slovenije.
Semenska knjižnica, kot del Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, v območje svojega delovanja vključuje Podravsko in Pomursko regijo. Skupaj s tem se je osnovalo tudi osnovno poslanstvo knjižnice; iskanje in zbiranje starih varietet kulturnih rastlin, ki so prilagojene mikroklimi in rastnim pogojem Podravja in Pomurja. Mreža varuhov semen je tako vzpostavljena med lokalnimi kmeti, vrtičkarji in drugimi posamezniki, ki izhajajo iz tega območja.
Vloga semenske knjižnice v ohranjanju biotske pestrosti kulturnih rastlin, pa ni omejena zgolj na iskanje, varovanje in vzpodbujanje pridelovanja starih rastlinskih sort, ampak mnogo več. Poslanstvo semenske knjižnice se kaže tudi v dviganju zavesti o pomenu pestrosti kmetijskih rastlin, obnavljanju tradicionalnih znanj s področja semenarjenja v Sloveniji in nenazadnje v razvijanju sodelovanj s številnimi sorodnimi organizacijami in institucijami od doma in drugod.
Vrata semenske knjižnice so vedno odprta vsakomur, ki želi stopiti skoznje. Tako je vsakemu posamezniku dana možnost, da prevzame varstvo nad izbrano rastlino, da podpre poslanstvo semenske knjižnice ali da na kakršenkoli drug način prispeva k delovanju in izboljšanju semenske knjižnice.
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
bojan66
Pridružen/-a: 10.11. 2011, 12:09
Prispevkov: 121
Kraj: ljubljana-slovenske konjice
|
| Objavljeno: 16 Jan 2012 12:20 Naslov sporočila: |
|
|
| Pozdravljena, tale ideja o varuhih semen me je pritegnila...glede na to da sem na začetku, me zanima kakšen je pristop, učlanitev itd..hvala in lp Bojan |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tiberian
Pridružen/-a: 10.11. 2009, 12:00
Prispevkov: 89
Kraj: Grajenščak (Slovenske gorice)
|
| Objavljeno: 02 Apr 2012 12:40 Naslov sporočila: |
|
|
| Sam sem za omenjeno društvo izvedel pred kratkim. Ravnokar so izdali katalog semen oz. digitalni herbarij, zraven pa je tudi prijavnica za vse, ki bi želeli semena naročiti. Njihova stran je brazde.org, sicer pa več informacij o tej specifični temi najdete na http://brazde.org/2012/semenska-knjiznica/572/. Ker nas je na tem forumu veliko rastlinskih zanesenjakov, bi bilo verjetno smiselno, da novico o tem prestavite v kakšno bolj obiskano temo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 02 Apr 2012 16:31 Naslov sporočila: |
|
|
Zanimiva ponudba!
Kar nekaj sem jih našla, ki so jih naši člani iskali:
- med čebulicami je (por?) Elefant. Lahko da je to ista rastlina, ki jo na forumu opisujemo z velikostročni česen oz. Elephant garlic.
- buča slovenska golica. Ravno danes je nekdo spraševal zanjo.
- paradižnik domači debeli - morda isti, o katerem je včeraj/danes tekla beseda na forumu?
- ajda. Če gre za domača semena, bi to morala biti tista prava medonosna ajda.
Pogleje seznam, mogoče bo kaj za vas.
Je pa spisek dosti skromnejši od našega v Zelenem krogu  . |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tiberian
Pridružen/-a: 10.11. 2009, 12:00
Prispevkov: 89
Kraj: Grajenščak (Slovenske gorice)
|
| Objavljeno: 03 Apr 2012 09:43 Naslov sporočila: |
|
|
Muha, pozdravljena. Sam z omenjenim društvom sicer nimam nič, razen tega da jih moralno podpiram, seveda pa podpiram idejo o ohranitvi semen slovenskih sort zelenjave. Ker pa so v Zeleni krog vključene tudi tuje vrste je obseg sort temu primerno večji. Upam pač, da se bo z izmenjavo semen, tudi na tem forumu, dalo prispevati k njihovemu cilju. Lep pomladni pozdrav! A  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
vida
Pridružen/-a: 03.06. 2008, 09:44
Prispevkov: 1390
Kraj: Podgozd, 510 nm (20km J od LJ)
|
| Objavljeno: 03 Apr 2012 09:45 Naslov sporočila: |
|
|
 Razen semen ajde Čebelice in Darje, pa morda ptujske čebule, je vse ostalo kr neki. Več dobiš starih semen na vsaki tržnici pri branjevkah ali kakšni babici na podeželju, tudi v semenarni. Več kot 15 let, glih ni neka stara sorta a ne... Zbirka fižola pa je totalno zmešana, nekdo bi moral pljunit v roke in primerjat fižol med sabo, saj se podvajajo, glede na to iz katerega konca Slovenije izhajajo, pa tudi sivemu cipru, ki je jasno prepoznaven pravijo koks, bi bilo treba bolj pljunit v roke, pa se naslonit na Slovensko semensko banko, ki že obstaja. Da ne govorim o semenski banki društva Ajda, bi se lahko tudi z njimi povezali. Nikjer tudi ni navodil kako ohranjat sorto, da se ne skriža, recimo zelje, buče, kumare...
Pa saj ima vsak lastnik vrta, ki ga obdeluje že 15 let lahko svoje ime za sorto, je pač pozabil katero je kupil ko je prvič sejal in zdaj je pač nekaj novega. 
Tole društvo res ni kar je obljubljalo na začetku. Sem bila na začetku vesela, no končno eni, pa zgleda da je samo za Maribor mesto kulture 2012 narejeno, ideje so dobre a tu vse konča.
Ma tale naš forum je zakon, semen je pri katrinci ogromno in tudi mi smo skrbniki le teh. Če bi še mi takole izpolnili nek listek z malo več podatki o sorti, pa bi bilo že sanjsko Morda kdo naredi kakšen obrazec, katerega bi vsak izpolnil elektronsko, kaj pošilja katrinci, kolikor pač o sorti ve in se potem avtomatično prikazujejo podatki, tako katrinca ne bi imela toliko dela, potem je tudi izdelava podobnega pdf-ja hitra.
_________________
užitni rajski vrt |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 03 Apr 2012 11:21 Naslov sporočila: |
|
|
| vida je napisal/a: | | :Če bi še mi takole izpolnili nek listek z malo več podatki o sorti, pa bi bilo že sanjsko Morda kdo naredi kakšen obrazec, katerega bi vsak izpolnil elektronsko, kaj pošilja katrinci, kolikor pač o sorti ve in se potem avtomatično prikazujejo podatki, tako katrinca ne bi imela toliko dela, potem je tudi izdelava podobnega pdf-ja hitra. |
Predlog, vreden razmisleka  . |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tiberian
Pridružen/-a: 10.11. 2009, 12:00
Prispevkov: 89
Kraj: Grajenščak (Slovenske gorice)
|
| Objavljeno: 03 Apr 2012 13:09 Naslov sporočila: |
|
|
| Me zelo veseli, da tovrstni projekti že obstajajo. Vsekakor zelo dobra ideja o povezovanju projektov s tega področja in o izdelavi enotnega opisnega lista. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
| Objavljeno: 06 Apr 2012 11:21 Naslov sporočila: |
|
|
| tiberian je napisal/a: | | Muha, pozdravljena. Sam z omenjenim društvom sicer nimam nič, razen tega da jih moralno podpiram, seveda pa podpiram idejo o ohranitvi semen slovenskih sort zelenjave. Ker pa so v Zeleni krog vključene tudi tuje vrste je obseg sort temu primerno večji. Upam pač, da se bo z izmenjavo semen, tudi na tem forumu, dalo prispevati k njihovemu cilju. Lep pomladni pozdrav! A |
Tiberian, ker imamo v Zeleni krog vključene tudi tuje , jih je več kot 1000. Imamo pa tudi vsaj 100 domačih sort, ki pa niso bile dobrodošle v društvu, čeprav so bile ponujene. Niti za zbirko niso prišla v poštev ekološka semena Milke Koren, čeprav nekatere sorte pri hiši vzgajajo že več kot 40 let. Negativno me je presenetilo tudi dejstvo, da je večina semen konvencionalne proizvodnje, da ni zahteve po ekološki pridelavi, sploh glede na to, da je društvo steber Urbanega eko vrta. Pa še samo Štajercem in Prekmurcem so dostopna.
Vida, se popolnoma strinjam s tabo. Fižolov npr. imamo ogromno, a žal jih vsak imenuje drugače. Očitno službe, ki bi morale te stvari evidentirati in raziskati, niso delale dobro. Čeprav so za to plačane. Tudi društvo Varuhov semen se financira iz EPK.
Danes se v ospredje kot pomemben faktor ohranjanja slovenskih semen postavlja tudi Amarant, pa se že po ceniku vidi, da je samo okoli 30 slovenskih semen, vse ostalo je uvoženo. In se za vzor postavlja Arche noah, ki ima prav tako veliko tujih semen. Na Zeleni krog pa nekateri gledajo vzvišeno. Jaz preprosto te naše scene ne razumem.
Vse gledam z vidika samooskrbe in zame je dobro vsako seme, ki da brez uporabe kemije rastlino, ki da novo seme iz katere spet zraste rastlina itd. Naši pa komplicirajo in če ne bi bilo vrtičkarjev in kmetov ki dobro ohranjajo, bi že zdavnaj bili odvisni samo od uvoza.
Ja, Vida. Naš forum je res zakon! Če se malo bolj organiziramo, si razdelimo skrbništvo, vsak popakiramo nekaj sort po porcijah smo zmagali. Če bi pa dodali še kak opis, bi bilo že pa kar sanjsko. Maš prav.
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Darso
Pridružen/-a: 31.03. 2010, 11:05
Prispevkov: 663
|
| Objavljeno: 06 Apr 2012 12:19 Naslov sporočila: |
|
|
Zdaj bom nekaj grdega napisala. Muha če ni ok zbriši.
Moja mama je delala v trgovini 35 let. Ljudje so tako komercialni, da sploh ne gledajo kaj kupijo, od kod, ... samo, da je lepo zapakirano in užitno na oko. Okusa pa večina potrošnikov sploh nima več in niti ne ločijo, kaj je dobro in malo dražje, ter kaj je slabo in poceni - samo da je, vsak dan sproti letijo v trgovino in to je to.
Mama je rekla, če bi v lepem papirju ali škatli prodajali suh drek, bi še tistega vse pokupili. Ha, ha,...
Vesele praznike, veliko pirhov, domačega hrena in pehtranove sveže potice.
Darja |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tiberian
Pridružen/-a: 10.11. 2009, 12:00
Prispevkov: 89
Kraj: Grajenščak (Slovenske gorice)
|
| Objavljeno: 06 Apr 2012 14:59 Naslov sporočila: |
|
|
| Katrinca, to res spremeni pogled na celo zadevo. Sam še enkrat poudarjam, da z omenjenim društvom nimam nič, saj sem novico objavil zgolj v dobri veri, da nekdo deluje v smeri ohranjanja slovenskih avtohotonih sort, obenem pa pri tem ne izključuje sodelovanja z nikomer in zato sem se trudil s tem seznaniti obiskovalce tega foruma oz. novico razširiti. Seveda pa kapo dol za ves trud pri ustanovitvi in delovanju tega odličnega foruma. Opravičujem se vsem, ki ste se ob mojem tekstu čutili prizadeti, saj to nikakor ni bil moj namen. Obenem vsem želim lepe velikonočne praznike. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
| Objavljeno: 06 Apr 2012 15:31 Naslov sporočila: |
|
|
Tiberian, saj je čisto prav, da si prilepil. In Društvo varuhov semen je čisto ok in njegova predsednica zelo pridna, le da je projekt prezahteven za osebo ali dve. Upam, da bodo pridobili v prihodnosti kakšna evropska sredstva in preživeli. Čeprav.....jaz tem semenom ne zaupam. Bogve kdo bo semena vračal in bogve kako jih bo pridobil. Tu vidim največjo prednost semen Zelenega kroga. Ker za vsako seme vem kdo ga je prispeval. To so ljudje, ki jim zaupam in zaupam tudi njihovim semenom. 
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Furman
Pridružen/-a: 11.05. 2011, 13:10
Prispevkov: 200
Kraj: Kot pri Ribnici na Dolenjskem
|
| Objavljeno: 26 Apr 2012 14:41 Naslov sporočila: |
|
|
| katrinca je napisal/a: |
Vse gledam z vidika samooskrbe in zame je dobro vsako seme, ki da brez uporabe kemije rastlino, ki da novo seme iz katere spet zraste rastlina itd. Naši pa komplicirajo in če ne bi bilo vrtičkarjev in kmetov ki dobro ohranjajo, bi že zdavnaj bili odvisni samo od uvoza.
Ja, Vida. Naš forum je res zakon! Če se malo bolj organiziramo, si razdelimo skrbništvo, vsak popakiramo nekaj sort po porcijah smo zmagali. Če bi pa dodali še kak opis, bi bilo že pa kar sanjsko. Maš prav. |
BRAVO  se popolnoma strinjam. Samo rastline, ki so v naših razmerah sposobne brez kemije dati uporaben pridelek nas lahko rešijo...
_________________
Boj se ljudi, ki ne znajo jokati.
Ne gledajo v oči
in ne znajo stisnit dlani. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
