Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

lhasa

Tamus - bljušč

Tamus communis -navadni bljušč

BLJUŠČ
Blušč je po moje kakšna žlahta od divjih špargljev, sicer pa vrsta robide. Raste na kakšnih posečnah in obronkih gozda in ga je mogoče nabrati prav v tem času. Vendar je z nabiranjem približno tako kot z gobami. Kdor pozna rastišče in ugodne vremenske razmere, bo kmalu natrgal zajeten šop, iz katerega si lahko pripravi kakšno okusno jed.Sama ga nabiram na Gorjancih in ta vikend grem prav s tem namenom gor in vam priložim še kakšno sliko.

Tokrat prilagam fotografijo s spleta, kajti dež je v tem času odebelil blušč in bodite pozorni na zelena, dolga stebla, ki iščejo oporo ob drugih rastlinah, z značilnimi srčastimi listi.

http://www.moj-album.com/album/2951538/?os=2951568
_________________
Brez domišljije živimo samo eno življenje.........

Kosobrin

Navadni bljušč (Tamus communis) domača imena: bljušč, bljuščec, blušč, ljušč, luš korenina.
Je strupena rastlina in je sam ne bi poizkušal. Zaužit povzroči vnetja in otekline v ustni votlini in požiralniku in ohromitev centralnega živčevja; zlasti so nevarne jagode.
Jagode so včasih uporabljali kot naravno barvilo za volno in tkanine. Jagode obarvajo rdečo barvo.

tinko

Mladi poganjki so užitni, podobno kot šparglji. Korenika je proti revmi. Prerežeš koreniko in se namažeš na revmatičnem delu. Potem peče kot Twisted Evil

in če imaš srečo se ti ne naredijo mehurji. Verjetno obstaja kak manj boleč recept s to rastlino. Rdeči plodovi so precej strupeni. Alojz

pikapolonica

Po moje si za blušč že malo pozna, saj sem ga jaz jedela že v prvi polovici aprila (Bela krajina).
In sem še vedno živa.
Mi ga vedno z veseljem nabiramo in jemo in nismo nikoli imeli nobenih težav. Prav dober je. Sem pa že brala nekaj o tej strupenosti, ampak se očitno s pripravo uniči. Pri nas ga ljudje poznajo pod imenov divji šparglji.
Prodajajo ga tudi na tržnicah in servirajo v restavracijah, tako da očitno je zadeva užitna. Naj bi bil dober za čiščenje krvi, vsebuje veliko železa.

LP
_________________
Pikapolonica

lhasa

http://lifestyle.enaa.com/prikaziCL.asp?ClID=22178

To je link do špargljev, lobodike in blušča. Sama blušč uživam že vrsto let, je užiten /NE pogojno!/ in je čudovit nadomestek divjih špargljev. Ja, v nižinah je malo pozno zanj....vendar na višjih legah raste prav sedaj. /600-1000m/.
_________________
Brez domišljije živimo samo eno življenje.........

orhy · Objavljeno: 12 Apr 2009 21:27 Naslov sporočila:

Kakšen pa je blušč? Lepo prosim, če ima kdo kakšno sliko, da jo nalepi?
Glede na zgornje komentarje, je najbrž zdajle še čas za nabiranje.
lp

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Orhy, ena sličica , kako izgleda v naravi, je že na obeh Lhasinih linkih - na prvem mlada užitna vejica, na drugem odrasla rastlina s plodovi.

Tule pa še dve, posneti pred par dnevi:

smisve

Pri nas nabiramo vršičke hmelja, ki raste divje ob vodah (Savi, Muri)in je kot priloga odlična zamenjava za divje šparglje in bljušč. Za nas, ki obojega še ne poznamo.LP Shocked

_________________
slava

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Danes zjutraj sem si nabrala lep šopek bljušča in ga pripravila z ocvrtimi jajčki. Uporabila sem samo tiste delčke, ki se jih je dalo lepo prelomiti z roko. Preostanek stebla se mi zdi namreč nekoliko preveč grenak.

Ob poti v gozdu jih je bilo vse polno, ampak samo na sončni strani. Na senčni strani taistega hriba ni bilo niti enega.

tinko · Objavljeno: 30 Apr 2010 20:27 Naslov sporočila:

Šrarglje išči na južni strani. Tudi bljušč ima rad koreniko v senci, steblo pa na soncu. Bljušč jem skoraj vsak dan. Tam, kjer sem posekal maline in nasadil tudi tvoje rožice

, ga nihče ni pobiral zaradi robide. Letos pa se je prikazal na svetlo v vsej svoji mogočnosti. V parih minutah ga naberem za dva.
Tudi ostanek poganjka ne propade. Naredi nove vrhove in raste dalje.
Muha! Čas je, da prideš malo v naše kraje. Pridi jutri in gremo nabrat šparglje, bljušč, pa 15 litrov bencina boš pognala v zrak Wink

.

kravzlj

Hej!

Res je, pri Tinkotu je tega polno. Mi je zanč nabral nekaj za probo. Zelo zanimiv okus, nekaj drugačnega!

Vredno poizkusa.

LP
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

aleš · Pridružen/-a: 09.08. 2011, 16:34 Prispevkov: 3 Kraj: Koper

Blušč raste v toplih legah (zidovi pečine ) pa tudi v goščah na obronkih listnatih gozdov in zapuščenih njiv. Najraje v družbi sorobota in robide. Njegova barva je od zelenovijoličnih do zelenih odtenkov, kar je seveda odvisno od svetlobe( bolj kot ima sonca bolj je zelen). Njegova velikost je odvisna od starosti korenine katere dosegajo starost do 20 let in več. Taka korenina je lahko dolga tudi do dveh metrov in debela cca 4-7 cm (taki korenini pravimo tudi preobraženo steblo). Etično načelo pobiranja te rastline za kulinarične namene je, da oberemo le zdornji del rastline ki je mehak in se le pri rahlem vpogibu vpogne in poči. S takim načinom nabiranja si prihranimo čiščenje in nič škarta.
Kar je še bolj pomembno pa je, da iz ostalega stebla, ki raste na rastišču tam kjer so lističi poženejo novi poganjki, kateri naredijo seme. Odrastla neobrana rastlina se po drugih rastlinah, katere služijo za oporo popne in zraste 2-3m in več visoko. Zacveti v drobne rumene cvetove iz katerih dozorijo oranžno rdeče jagode, katere vsebujejo seme. Seme naj bi bilo srupeno sicer, če ga jedo ptiči v to trditev malo dvomim. Naslednje leto lahko po tleh med odraslimi rastlinami opazimo majhne primerke, kateri so le en srčasti listek. Dvoletna rastline pa so najtanjši primerki,ki se že povspnejo 20-30 cm visoko, z leti pa vedno višje koreninica pa raste in se debeli.
Zdravilna učinkovina rastline proti revmi je zelo močen antirevmatik-grenkopekoča sluz, katerega vsebuje rastlina. Način delovanja je da greje in suši.
Korenino olupimo in se z njo namažemo-natremo po obolelem predelu. kar zelo srbi in peče. To lahko omilimo, če iz korenin napravimo tinkturo. Korenine namočimo v žganju nato se s tem 2x do 3x na dan namažemo. Ko gremo nabirat korenino se dobro opremimo z dobrim krampom.Glejmo, da pri nabiranju uničimo le eno rastlino saj je dovolj velika sam malo več kopanja je potrebno. Najbolje, da jo nabiramo od jeseni do spomladi sam rastišče je potrebno poznati,ker v tem obdobju je zunanji del rastline suh in skorajda nepoznaven.
_________________
iz prakse

pikapolonica · Objavljeno: 14 Mar 2012 18:41 Naslov sporočila:

Po moje je je za blušč še prezgodaj, še zlasti pa na Gorenjskem. Mi kar cele vejice (mehak del) pokuhamo, cca. 10 min, nato nasekljamo, malček popražimo na čebuli in česnu ter dodamo jajca.
_________________
Pikapolonica

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli