 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
malainpala
Pridružen/-a: 25.07. 2011, 16:16
Prispevkov: 62
Kraj: Zagreb
|
 Objavljeno: 13 Okt 2011 12:58 Naslov sporočila: |
 |
|
| mfranc je napisal/a: | | malainpala je napisal/a: | | ne volim i ne uzgajam nikakvo hibridno povrče makar ne jela ništa, pobornik sam domačih starih i nehibridnih sorti. |
| malainpala je napisal/a: | | Ivčk, ti si za moju hižu, takovih nas treba više, treba bojkotirati hibride |
Jejhatna, malainpala, tole je pa napoved križarske vojne  - kaj pa so ti hibridi tako hudega naredili ? 
LP |
mfranc, ništa osobno , samo sam borac za nehibride i kao što sam več spomenulaCODEX ALIMENTARIUS- 
_________________
30+6 u sve |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00
Prispevkov: 4489
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 13 Okt 2011 13:17 Naslov sporočila: |
|
|
malainpala, saj vem da ni osebno , ampak sem videl da vodiš križarsko vojno proti hibridom  in me je zanimalo zakaj......
LP
_________________
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
malainpala
Pridružen/-a: 25.07. 2011, 16:16
Prispevkov: 62
Kraj: Zagreb
|
| Objavljeno: 13 Okt 2011 13:21 Naslov sporočila: |
|
|
Zato što su sjemenke jalove, zašto bi morali svaku sezonu kupovati novo ako se može imati vlastito---dolje hibridiii, živjeli OP
mfranc, baš si sladak moram priznat, a bogme i duhovit 
_________________
30+6 u sve |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
| Objavljeno: 27 Dec 2011 19:27 Naslov sporočila: |
|
|
| grozni je napisal/a: | Mi je pa dalo letos misliti podobna zadeva na "sladkih" feferonih. Sadil sem jih kake par metrov stran od čilijev in ostalih  , potem pa je vsak tretji "sladki" pekel. Sem moral prav vsakega probat, preden sem ga dal otroku...
Očitno je možen prenos pekočine med paprikami že pri starših. Pač ni stvar samo genetska, lahko je odziv rastline na neko npr. beljakovino, ki se prenaša z pelodom in povzroča nastanek kapsiacina??
Druga možnost je, da je bilo že seme od flanc (kupil pri vzojitelju) skrižano, še vedno pa potem ostaja vprašanje, zakaj je pekel samo vsak tretji?
Lp.
Simon |
| franci je napisal/a: | Ne zdi se mi verjetno, da bi sladka paprilka postala pekoča zaradi zraven rastočega čilija.
Je možno, da so bili mlajši plodovi sladki, starejši pa pekoči? To bi lahko bila sortna lastnost. Ali pa pri konici plodu sladek, pri osemenju pa pekoč?
lp,
Franc |
Čeprav se zdi neverjetno, je nekaj na tem. Na ekološki kmetiji kjer pomagam sploh ne gojijo čilijev in to prav zaradi nevarnosti, da bi bile paprike hude.
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 10 Jan 2012 12:53 Naslov sporočila: |
|
|
Res raje nadaljujmo kar tukaj:
| španski bezeg je napisal/a: | | Senrodes je napisal/a: | Parika je samoprašnica tako da v naravi obstaja majhna verjetnost, da bi se skrižale dve sorti. V naravi bi bile paprike čiste linije, torej vsak potomec bi imel identičen genotip kot materinska rastlina. Le kakšni 5% bi bilo tujeprašnic. Kar je evolucijsko gledano fenomen.
Tako da tudi takšno križanje ni "naravno". Je možno v naravi, a malo verjetno. Sicer pa tudi takšni kultivarji, če ne kar vrste, ki jih poznamo danes v naravi same ne bi preživele, ker so tako ali tako že izrazito žlahtnene.
Križanje in GSO pa pač ni isto, čeprav ima podobne osnove. |
Tole bi sicer bolj pasalo v temo o papriki na splošno, pa bom vseeno tukaj:
Senrodes, čisto praktično: Na kakšno razdaljo naj torej sadim različne sorte paprik, da bom ohranila sortno čistost? Letos imam kar nekaj novih sort in bi rada spravila seme. Razmišljala sem o vrečicah iz blaga, da zaščitim cvetove, ampak ob tvojem zapisu razmišljam, da je dovolj, če sadim paprike ustrezno narazen. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 28.07. 2011, 20:45
Prispevkov: 1867
|
| Objavljeno: 10 Jan 2012 19:15 Naslov sporočila: |
|
|
citiram: Parika je samoprašnica tako da v naravi obstaja majhna verjetnost, da bi se skrižale dve sorti. V naravi bi bile paprike čiste linije, torej vsak potomec bi imel identičen genotip kot materinska rastlina. Le kakšni 5% bi bilo tujeprašnic. Kar je evolucijsko gledano fenomen.
Tako da tudi takšno križanje ni "naravno". Je možno v naravi, a malo verjetno. Sicer pa tudi takšni kultivarji, če ne kar vrste, ki jih poznamo danes v naravi same ne bi preživele, ker so tako ali tako že izrazito žlahtnene. konec citata
Samoopraševanje ne prinese vedno identičnih potomcev, ker so osebki, ki so heterozigoti in se skrižajo, vir homozigotov v naslednji generaciji. Zakaj bi bilo pa to evolucijski fenomen? Mi, prosim, lahko razložiš?
Nikakor to niso samostojne vrste, vsaj po biološki definiciji vrste ne. Veliko vrst rastlin je lahko samoprašnih, se pa oprašujejo tudi navzkriž, med sortami. Konec koncev je G. Mendel tako odkril pravila dedovanja, ki so po njem dobila ime.
Sorta je hudo nižja sistematska kategorija kot vrsta, ki se ohranja le, če peprečimo prenašanje peloda med sortami.
Dodaten razlog, da pri rastlinah dobimo tudi pri samoopraševanju različne potomce je tudi v em, da spore nastajajo z mejotsko delitivjo (tako, kot pri nas spone celice).
Muha, po moje bi bila zaščita z vrečkami iz papirja ali blaga bolj znelsljiva rešitev, saj niso potrebne dolgo časa, le toliko, da vidimo, če se je plod začel oblikovati. No, morda se motim, moje mnenje ne izhaja iz prakse. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
španski bezeg
Pridružen/-a: 11.01. 2011, 11:44
Prispevkov: 100
Kraj: na pol poti med NM in LJ
|
| Objavljeno: 10 Jan 2012 19:36 Naslov sporočila: |
|
|
A ni avtofertilnost nekakšen varovalni mehanizem narave, da zagotovi potomce tudi v primeru, če ne prileti mimo "čebelica" ravno v pravem trenutku? =)
Saj tudi pri paradižnikih z dovolj velikimi razdaljami med rastlinami zagotavljamo samoopraševanje, zato bi bilo fino vedeti, če lahko isto tehniko uporabim tudi pri paprikah. Zakaj bi si delala delo z vrečicami, če pa obstaja lažja varianta? =)
Kar se pa homozigotnosti in heterozigotnosti tiče: Sicer verjetno precej poenostavljam, ampak a niso heirloom sorte homozigoti in heterozigoti hibridi? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ivčk
Pridružen/-a: 05.02. 2009, 19:11
Prispevkov: 2630
Kraj: Blizu Novega mesta
|
| Objavljeno: 10 Jan 2012 21:48 Naslov sporočila: |
|
|
Še bolj poenostavljeno: cvet paradižnika se večinoma oplodi že ko je zaprt (pestič je ponavadi skrit), dovolj je le rahlo tresenje rastline (veter).
Cvet paprike pa se popolnoma odpre, šele takrat je pelod dovolj zrel, da lahko oplodi pestič, ki je viden, žuželke jih rade obiskujejo, zato je pri paprikah več križanj. Če želimo čisto seme, moramo paprike izolirati, ročno opraševati, itd... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
španski bezeg
Pridružen/-a: 11.01. 2011, 11:44
Prispevkov: 100
Kraj: na pol poti med NM in LJ
|
| Objavljeno: 10 Jan 2012 22:41 Naslov sporočila: |
|
|
Spet Ivčk s čisto praktično razlago. Hvala!
Torej zdaj vem, v kaj bom predelala stare zavese. 10x10cm vrečke iz blaga bodo najbrž dovolj velike in obenem dovolj lahke za izolacijo cvetov na paprikah? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ivčk
Pridružen/-a: 05.02. 2009, 19:11
Prispevkov: 2630
Kraj: Blizu Novega mesta
|
| Objavljeno: 11 Jan 2012 08:12 Naslov sporočila: |
|
|
Španski bezeg, prav imaš. Stare zavese, če so le dovolj lahke, zelo dobro služijo temu namenu. Sploh, če jih misliš večkrat uporabljati (med dvemi uporabami obvezno operi v pralnem stroju, da izpere ves cvetni prah).
Jaz najraje uporabljam kar koščke agrokoprene (poletne), ki jih z elastiko ovijem okoli cvetov. Rastline potem večkrat na dan stresam, čez kake štiri dni, ko bi plodiček moral biti že viden, odstranim kopreno in z rdečo nitko označim plod (ovijem okoli peclja plodu)...
Včasih sem uporabljala koščke plolivinilastih vrečk, kar sicer deluje, a cvetovi spodaj radi 'švicaj0', tako tega ne pošnem več. Pri preveliki vlagi se namreč pelod zlepi v grudice in ne more lepo oploditi pestiča.
Sliko sem pa vseeno zbrskala, tole je sicer na paradižniku, a princip je isti:
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
bobolino
Pridružen/-a: 09.05. 2010, 14:05
Prispevkov: 2130
Kraj: okolica Maribora
|
| Objavljeno: 15 Jan 2012 10:43 Naslov sporočila: |
|
|
no, evo, jaz sem se pa tako lepo začela pripravljati na sajenje čilijev, jajčevcev in paprik, in kaj ugotovim - da imam vsa semena lepo na kupu, le od paprike sem si jih nekam založila. Panika. Zdaj pa rabim vaš nasvet, katera semena posejati, da bi zrastle tiste debelostenske, mesnate in hudo sladke paprike?
za vlagat jih grem kupit, ker nimam tako velikega vrta, za sprotno porabo pa imam vedno veliko sadik.
_________________
"But he that dares not grasp the thorn
should never crave the rose."
Anne Brontë |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
*pika*
Pridružen/-a: 15.12. 2011, 18:10
Prispevkov: 1312
|
| Objavljeno: 15 Jan 2012 18:30 Naslov sporočila: |
|
|
| katrinca je napisal/a: | | grozni je napisal/a: | Mi je pa dalo letos misliti podobna zadeva na "sladkih" feferonih. Sadil sem jih kake par metrov stran od čilijev in ostalih , potem pa je vsak tretji "sladki" pekel. Sem moral prav vsakega probat, preden sem ga dal otroku...
Očitno je možen prenos pekočine med paprikami že pri starših. Pač ni stvar samo genetska, lahko je odziv rastline na neko npr. beljakovino, ki se prenaša z pelodom in povzroča nastanek kapsiacina??
Druga možnost je, da je bilo že seme od flanc (kupil pri vzojitelju) skrižano, še vedno pa potem ostaja vprašanje, zakaj je pekel samo vsak tretji?
Lp.
Simon |
| franci je napisal/a: | Ne zdi se mi verjetno, da bi sladka paprilka postala pekoča zaradi zraven rastočega čilija.
Je možno, da so bili mlajši plodovi sladki, starejši pa pekoči? To bi lahko bila sortna lastnost. Ali pa pri konici plodu sladek, pri osemenju pa pekoč?
lp,
Franc |
Čeprav se zdi neverjetno, je nekaj na tem. Na ekološki kmetiji kjer pomagam sploh ne gojijo čilijev in to prav zaradi nevarnosti, da bi bile paprike hude. |
Pri nas je vsako leto, ko je bil na vrtu posajen kakšen pekoč feferon, bilo precej plodov paprike prav tako pekočih, tudi če sta bila vsak na svojem koncu velikega vrta. Ravno zaradi tega jih sploh ne sadimo več (samo pekočih seveda). |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
voda
Pridružen/-a: 03.06. 2010, 17:01
Prispevkov: 1152
Kraj: Ljubljana in Istra
|
| Objavljeno: 15 Jan 2012 20:46 Naslov sporočila: |
|
|
| dober večer, nekoč sem na vrtu imela navadne paprike in feferone-čilije. otroček je zagrabil in odtrgal nepekoče, saj je prej vprašala kakšne so, a je takoj bil stok in jok. paprike so bile posejane narazen cca 2 m. drugič sem jih dala veliko bolj stran in je bilo ok. po dolgem času sem lani znova imela posajene (v Istri) čilije in navadne sladke paprike, a narazen cca 20m. vse je bilo ok. kljub čebeljnjaku v neposredni bližini. to so meje izkušnje. PS: enako se lahko zgodi s paradajzom ali katerokoli drugo kulturo (predvsem navadna koruza in hibridna-jo prevlada, če je ta v bližini), lpvoda. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
*pika*
Pridružen/-a: 15.12. 2011, 18:10
Prispevkov: 1312
|
| Objavljeno: 16 Jan 2012 10:39 Naslov sporočila: |
|
|
| Ja, na 20-30m je bilo pri nas tudi vse v redu. Skrižalo se je, ko je bilo oboje v vrtu kakšnih 5m narazen |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mslavko
Pridružen/-a: 24.06. 2011, 08:21
Prispevkov: 133
|
| Objavljeno: 23 Jan 2012 07:55 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz sem imel lani prvič paprike Ljubov dlan in lahko rečem vse najboljše o tej sorti. Seme sem dobil od prijatelja iz Srbije.
Na vrečki pri opisu te paprike piše:
Kali pri temperaturi 12 stopinj -50 dni, pri temperaturi 20 stopinj pa kali 20 dni. Razdalja med rastlinami naj bo 25-30 cm med vrstami pa 50-60 cm. Dozori 125 dan od kalitve. Ljubov dlan je sladka ajvaruša z velikim procentom suhe materije, plodovi so zelo veliki in mesnati, ki se zelo dobro lupijo pri pečenju. Plodovi so do peclja zaobljeni in dosežejo težo od 180 g do 350 g.Barva plodov iz zelene prehaja v rdečo. Odporna je na bolezni in daje na prostem povprečno 70 do 80 ton pridelka na hektar, v zaprtih prostorih pa do 120 ton plodov visoke kvalitete. Če je kdo interesent mu lahko pošljem seme te paprike. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ivčk
Pridružen/-a: 05.02. 2009, 19:11
Prispevkov: 2630
Kraj: Blizu Novega mesta
|
| Objavljeno: 23 Jan 2012 09:54 Naslov sporočila: |
|
|
| Mslavko, lepo bi te prosila, če mi lahko pošlješ nekaj semenkic. Sorto neuspešno iščem že dlje časa. Bila bi ti zelo hvaležna, v zameno pa si na strani www.tomatojunkie.info izberi kar tri sorte po svoji izbiri |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Sabur
Pridružen/-a: 17.03. 2009, 09:00
Prispevkov: 2540
Kraj: 127.0.0.1
|
| Objavljeno: 23 Jan 2012 10:25 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz sem tudi dobil neka semena od ene Makedonke, žal brez imena. Ne vem, če je ista kot ta Lubav dlan.
Bi me pa zanimalo seme tega L.dlana, če ne bo isto kot je ta moja.
Paprike so idealne za peko na žaru in potem vlaganje v kis z začimbami.
lp
Sabur |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mslavko
Pridružen/-a: 24.06. 2011, 08:21
Prispevkov: 133
|
| Objavljeno: 23 Jan 2012 10:58 Naslov sporočila: |
|
|
| Ivčk je napisal/a: | | Mslavko, lepo bi te prosila, če mi lahko pošlješ nekaj semenkic. Sorto neuspešno iščem že dlje časa. Bila bi ti zelo hvaležna, v zameno pa si na strani www.tomatojunkie.info izberi kar tri sorte po svoji izbiri |
Ivčk dobiš seme. Bom počakal, še ostale interesente in bi semena nato skupaj poslal vsem zainteresiranim okoli 1. februarja. Za paradižnike pa ti bom poslal ZS. Ti bo dovolj cca.20 semen? L.p. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mslavko
Pridružen/-a: 24.06. 2011, 08:21
Prispevkov: 133
|
| Objavljeno: 23 Jan 2012 10:59 Naslov sporočila: |
|
|
| Sabur je napisal/a: | Jaz sem tudi dobil neka semena od ene Makedonke, žal brez imena. Ne vem, če je ista kot ta Lubav dlan.
Bi me pa zanimalo seme tega L.dlana, če ne bo isto kot je ta moja.
Paprike so idealne za peko na žaru in potem vlaganje v kis z začimbami.
lp
Sabur |
Sabur če si zainteresiran mi pošlji naslov na ZS. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Senrodes
Pridružen/-a: 17.05. 2010, 16:44
Prispevkov: 144
Kraj: Notranjska
|
| Objavljeno: 23 Jan 2012 13:19 Naslov sporočila: |
|
|
| metuljc je napisal/a: | citiram: Parika je samoprašnica tako da v naravi obstaja majhna verjetnost, da bi se skrižale dve sorti. V naravi bi bile paprike čiste linije, torej vsak potomec bi imel identičen genotip kot materinska rastlina. Le kakšni 5% bi bilo tujeprašnic. Kar je evolucijsko gledano fenomen.
Tako da tudi takšno križanje ni "naravno". Je možno v naravi, a malo verjetno. Sicer pa tudi takšni kultivarji, če ne kar vrste, ki jih poznamo danes v naravi same ne bi preživele, ker so tako ali tako že izrazito žlahtnene. konec citata
Samoopraševanje ne prinese vedno identičnih potomcev, ker so osebki, ki so heterozigoti in se skrižajo, vir homozigotov v naslednji generaciji. Zakaj bi bilo pa to evolucijski fenomen? Mi, prosim, lahko razložiš?
Nikakor to niso samostojne vrste, vsaj po biološki definiciji vrste ne. Veliko vrst rastlin je lahko samoprašnih, se pa oprašujejo tudi navzkriž, med sortami. Konec koncev je G. Mendel tako odkril pravila dedovanja, ki so po njem dobila ime.
Sorta je hudo nižja sistematska kategorija kot vrsta, ki se ohranja le, če peprečimo prenašanje peloda med sortami.
Dodaten razlog, da pri rastlinah dobimo tudi pri samoopraševanju različne potomce je tudi v em, da spore nastajajo z mejotsko delitivjo (tako, kot pri nas spone celice).
Muha, po moje bi bila zaščita z vrečkami iz papirja ali blaga bolj znelsljiva rešitev, saj niso potrebne dolgo časa, le toliko, da vidimo, če se je plod začel oblikovati. No, morda se motim, moje mnenje ne izhaja iz prakse. |
Pardon. Potomci niso identični, so pa starši identični, ker mama=oče.
Evolucijski fenomen je, ker evoluucija temelji na gnetski variabilnosti. Osebe, ki bo križanec AXB, bo imel večjo variabilnost, kot osebek AXA.
Ja, seveda se lahko križajo samoprašnice tudi med seboj, toda procent takšnih je majhen. Ker imajo hermafroditen cvet, ki je tudi morfološko tako strukturiran, da pride do samooprašitve.
Res pride do VEČJEGA DELEŽA heterozigotov v naslednjih generacija. Če vzameš čisto linijo A in jo samooprašuješ, potem bo v prvih generacijah razmerje hmozigot/heterozigot približno 50:50, potem bo pa čedalje več heterozigotov, na koncu jih ne bo nič.
LAHKO PA pride tudi do identičnega osebka. Mendel... Monohibridno križanje:
Če imaš starša, ki je:
- Recesiven homozigot aa
- Dominanten homozigot AA
- Heterozigot Aa
In, če recimo se samoopraši homozigot, potem je edini možen alel v gameti alel a, torej je tudi potomec lahko edino homozigot.
Lahko pa se tudi motim...
_________________
http://www.mojalbum.com/nebesa |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
Vse o vseh rastlinah Seznam forumov
-> Zelenjava
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 22, 23, 24 ... 27, 28, 29 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 22, 23, 24 ... 27, 28, 29 Naslednja
|
| Stran 23 od 29 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
