 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Igy
Pridružen/-a: 13.05. 2009, 08:34
Prispevkov: 1738
Kraj: Gorenjska
|
 Objavljeno: 27 Nov 2009 15:40 Naslov sporočila: |
 |
|
Ponavljam klasičen časopis naj bi bil OK, vse kar se sveti in jje na belem papirju pa bolje, da ne gre v kompost, ker tudi ne razpade tako hitro.
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 27 Nov 2009 16:47 Naslov sporočila: |
|
|
| kravzlj je napisal/a: | Imam eno vprašanje, ki ni čisto povezano s to temo.
Kaj če bi hotel imeti npr. ene 3 ovce doma. Kako bi jih fotral, če nebi kosil? =D
Lp Luka |
Pri nas ima en gospod v bližini čredico 8 - 16 ovac (kolikor se že skoti jagenčkov). Takole mi je opisal skrb zanje:
Poleti se res samo pasejo in popasejo celo parcelico, za zimo jim mora pa seno kar lepo kupiti.
In vsak dan jih mora obiskati, najbolje dvakrat. Če jim da več sena, kot ga pojejo, ga zvlečejo na tla, pohodijo in večinoma uničijo. Potem pa stradajo, dokler ne dobijo novega svežega zalogaja.
Kar je še važneje pa je, da mora poskrbeti, da imajo vedno na voljo dovolj vode za pitje. Poleti je problem, ker se prehitro usmradi, pozimi pa zamrzne.
Tako, da ne vem, če bi šlo, da bi jih obiskal samo enkrat tedensko   .
Pa še to: ima tudi ovna in prvi rod jagenčkov se večinoma skoti januarja/februarja, tudi v najhujšem mrazu. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 27 Nov 2009 17:00 Naslov sporočila: |
|
|
Igy, vem kaj misliš s klasičnim časopisem. Jaz ga ne priporočam, ker to ni papir, kot izgleda na prvi pogled.
muha, res je! Ni šans, da ne obiščeš in skrbiš za živali, ki jih imaš. Na začetku ko jih je manj je preprosto, vendar vseeno potrebujejo pozornost. Jaz osebno pri sebi potrebe po živalih ne vidim. Žal nimam zapiskov glede živali, lahko pa dobim odgovore na vprašanja, če koga kaj zanima. Debata o ovcah se lahko nadaljuje tukaj. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 01 Jun 2010 16:58 Naslov sporočila: |
|
|
Krasno, gozdni vrt se razvija, spodaj je nekaj utrinkov. Vse je bilo v bistvu posajeno lani, breskev je letos prišla ven, krompir je bil spomladi sejan. Ja, lahko bi veliko bolj negoval rastline, jim dal vsaj meter prostora s tem, da bi okoliške rastline potrgal in jih pustil kot zastirko. A tega ne delam, pač se malo igram.  Imejte se lepo!!!
vinogradniška breskev
goji
jagode
krompir
maline
meta
pira in rž
pšenica
ribez
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Melona
Pridružen/-a: 03.04. 2011, 18:15
Prispevkov: 3031
Kraj: Zasavje
|
| Objavljeno: 16 Jun 2011 16:38 Naslov sporočila: |
|
|
| Zuf, nič ne poročaš, mene pa zanima. Zdaj je leto mimo, kako je? Napiši in pofotkaj kaj, če utegneš. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 27 Jun 2011 21:20 Naslov sporočila: |
|
|
Zdravo.
Trenutno stanje je pokošeno. Malo žalostno za moj okus. Prilagajati se moram staršem in urbanemu okolju nasploh.
Travnik se je že spremenil v raznoliko zasaditev okrasnih trajnic, sadnega grmičevja, mladik sadnega drevja, zelišč, začimb. Tudi element zelenjavnega vrta je vključen. Poleg negovanega zelenjavnega vrta, ki je mimogrede neprekopan, se zelenjava goji tudi v travniku. Mnogim prvotnim travniškim rastlinam sem v teh letih določil uporabnost in namen.
Zdaj me čaka zapolnjevanje prostora, ki je še na voljo. Večinoma bom zapolnil z grmičevjem in grmi. Ravno prej sem potaknil josto. Bom že sedaj potikal in presajal, saj imam tukaj dosti vlage in mi je že lani uspevalo. Jeseni bo tudi pestro.
Želim posaditi še več okrasnih trajnic, ker bo užitnega zelo veliko, ko zapolnim ves prostor. Brežino, ki gleda na cesto bom zasadil predvsem z okrasnimi rastlinami, ravnino, ki bo v zavetju obcestnih grmov, pa z nizkim sadnim grmičevjem in nekaj kvadratov zelenjavnega vrta.
V teh letih sem opazil, da se tudi v nekošenem travniku sadno drevje in grmičevje dobro zakorenini in si kasneje izbori nadzemni prostor. Prva leta bolj čaka v senci travnika, ampak je vsako leto višje in ko dobi dosti svetlobe zelo močno zraste.
Najlažje v nekošenem travniku rastejo in se razraščajo maline. Letos sem se prvič dobro najedel malin. Nasad se je začel z nekaj sadikami. Enako se obnašajo mete in melise, pa gozdne jagode.
Kosmulje rabijo sonce in nadzemni prostor, sicer se nikamor ne premaknejo.
Ribez je podoben kosmulji, ampak malo bolj samostojen.
Robide se tudi dobro znajdejo.
Odvisno je od velikosti potaknjencev in sadik.
Vinogradniške breskve iz koščic vzklijejo v nekošenem travniku. Prvo leto ostanejo nekje na 10 - 20 cm višine. Enako je s koščicami češenj in sliv. Pa tudi druga drevesa kot je breza, javor, ringlo se podobno obnašajo.
Kar se tiče okrasnih trajnic so malo bolj zahtevne glede nadzemnega prostora in korenin. Enomesečno negovanje nad zemljo spusti do njih sonce, zastirka pa rahlja zemljo v neposredni bližini korenin in s tem pomaga k razračanju in rasti.
Trave najbolj otežujejo rast rastlinam, ki jih posejem, posadim. Hitro rastejo (senca), poleg tega se pod zemljo močno razraščajo in so veliki porabniki hranil in vode. V bližini sadnega drevja in podbnih rastlin trave izločim.
Zelenjava na travniku nima možnosti brez rednega oskrbovanja.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 15 Dec 2011 22:42 Naslov sporočila: |
|
|
Oktober 2009
Začetek ustvarjanja gozdnega vrta. V ulici potekajo cestna dela.
Avgust 2010
Delno pokošen travnik ob robu, v središču na ravninskem delu nepokošeno, kasneje samo potlačeno.
November 2010
Slovo od smrek, ki so desetletja nazaj bila posajena z namenom božičnih smrek, pa nismo opazili, da so zrasle prevelike.
Smreke imajo plitki koreninski sistem, bila je skrb, da se poderejo na sosednje stavbe ipd.
Sicer pa smo dobili drva, hkrati pa mnogo več zahodnega sonca.
Marec 2011
Bodite pozorni na sloj organske mase na ravniskem delu, kjer v letu 2010 ni bilo pokošeno, ter golo površino na brežini, kjer je bilo pokošeno.
April 2011
Lepo vidna razlika v rasti na ravniskem delu napram brežine.
Seveda je tudi dolgoletna senca smrek naredila svoje.
Avgust 2011
Druga košnja.
September 2011
Delno vidno, kje sem v avgustu položil košnjo.
Oktober 2011
Jesenske astre v polnem cvetenju, sajenje novih rastlin itd.
November 2011
Zasaditev novih rastlin, priprava vrta na zimo s pomočjo listja in druge organske snovi.
December 2011
Zimsko spanje.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda
Nazadnje urejal/a zuf 22 Dec 2011 18:35; skupaj popravljeno 5 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ivčk
Pridružen/-a: 05.02. 2009, 19:11
Prispevkov: 2630
Kraj: Blizu Novega mesta
|
| Objavljeno: 16 Dec 2011 08:16 Naslov sporočila: |
|
|
| Zuf, tele fotke so mi fenomenalne. Saj imaš skoraj ptičjo perspektivo na vrt!! Idelano za fotkanje! Daj poslikaj še spomladi pred obdelavo, pa v 'zelenem' stanju in v polni rasti poleti. Tole je super! Zelo lep kos zemlje... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 20 Dec 2011 05:50 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala Ivčk! Zgoraj sem popravil prispevek in dodal ostale fotke, ki jih imam iz te točke.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Ivčk
Pridružen/-a: 05.02. 2009, 19:11
Prispevkov: 2630
Kraj: Blizu Novega mesta
|
| Objavljeno: 20 Dec 2011 06:34 Naslov sporočila: |
|
|
| Super! Zdaj se pa res lepo vidijo skoraj vse faze. Všeč mi je, da ste odstranili smreke! Zdaj je veliko lepše in bolj sončno... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 22 Dec 2011 18:38 Naslov sporočila: |
|
|
| Ivčk je napisal/a: | | Všeč mi je, da ste odstranili smreke! Zdaj je veliko lepše in bolj sončno... |
Jugozahodno in zahodno sonce, ki sedaj sije na vrt je neprecenljivo. Šele ko nekaj dobiš veš kako dragoceno je.
Sem zgoraj dodal še decembersko fotko.
Naj omenim, da sem prve prispevke na prvi strani v tej temi dodobra spremenil. Dopolnil sem jih, zdaj je upam bolj pregledno, jasno in lažje razumljivo.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 24 Dec 2011 17:50 Naslov sporočila: |
|
|
Negovanje rdečelistne leske s pomočjo zastirke (odrezki lovorikovca)
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda
Nazadnje urejal/a zuf 28 Dec 2012 22:56; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 17 Jan 2012 13:39 Naslov sporočila: |
|
|
Divje sadne vrste na domačem vrtu - je priročnik, ki opisuje 46 divjih sadnih vrst, ki so razvrščene po velikosti. Predstavljene so le rastline, ki nam poleg okrasja dajejo tudi užitne plodove. Opisom teh rastlin so dodane še informacije o njihovih zahtevah glede rastišča in nege.
velika drevesa:
žlahtni (pravi) kostanj, ginko
srednje velika drevesa:
jerebika, brek, mokovec, skorš, čremsa, murva, divja hruška
veliki grmi in nizka drevesa:
shepherdia, kobulasta oljčnica, šmarna hrušica, smokva, leska, mirabolana (marabela, ringlo), dren, nešplja, asimina ali paupau (asimina triloba), rakitovec, črni bezeg, glog, divja jablana
srednje veliki grmi:
aronija, češmin, robida, malina, ribez, kosmulja, kitajska češnja, kosteničevje, šipek, kutina, črni trn, brin
majhni grmi:
mahonija, borovnica, brusnica, gozdna jagoda
vzpenjavke:
akebija, kitajski kivi, mini kivi, shizandra
druge rastline z užitnimi plodovi:
decaisnea, trolistna citrona (vrsta limone, ki izhaja iz Himalaje in Kitajske in je odporna proti mrazu do -15 stopinj C)
Priročnik o starih samoniklih vrstah, z novitetami na našem prostoru, se lahko naroči na e-naslovu: info@km-z.si .
Priročnik: http://www.km-z.si/menijilevo/knjige/divjesadnevrste.aspx
Lep pozdrav.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 17 Jan 2012 21:27 Naslov sporočila: |
|
|
Sezona 2011 je bila čudovita. Na jesen sem zasadil veliko novih rastlin, zelo veliko sem se naučil, pridobil izkušnje, marsikaj mi je veliko bolj jasno, mnogo stvari sedaj delam še z večjo gotovostjo. Namen je bil, da se pokosi/potlači samo enkrat in sicer konec avgusta, začetek septembra, a me je konec junija pričakal pokošen travnik. Nič kaj vesel nisem bil. Nekaj rastlin je šlo po gobe, humus, ki se je ustvaril se je pograbil s celotnega travnika. Ampak, kljub temu je gozdni vrt preživel in sedaj živi še močnejši. Moj namen ni košnja celotnega travnika večkrat na leto, ampak sproti negovati okoli rastlin s pomočjo srpa, z ročnim trganjem, po malem, toliko, da rastline dobijo prostor in sonce, gnojilo, habitat pa ne doživi večjega šoka, saj se rastline odlično počutijo v zavetju travnika. Namesto košnje odraslega travnika v avgustu je moj namen stvar preprosto poteptati, to pa z razlogom po izgledu, saj smo v urbanem naselju. Če bi bilo po moje bi vse skupaj pustil tako kot narava želi. Tako ali tako bi prvi sneg vse skupaj potlačil, zaradi izgleda pa lahko jaz to storim že konec avgusta. Je pa en bonus pri temu in sicer to, da takoj po tem, ko se nekošen odrasel travnik potlači, vznikne nova rast in je na jesen vse skupaj spet lepo zeleno. Tak postopek sem naredil v letu 2010. Avgusta sem potlačil nekošen travnik in kmalu je ozelenel nazaj. Količina organske snovi, ki s tem nastane je velika, saj zemljo prekrije potlačena snov, poleg tega pa vse skupaj še prekrije zelenje v višini 20 cm in več. Takrat sem tudi sklenil da ne bom kosil celotnega travnika. Niti najmanj ne večkrat na leto, saj želim skozi celo leto imeti travniški habitat, ki nudi zavetje rastlinam. In takšen odrasel travnik tudi v avgustu, ko je po večini že vse suho in se poslavlja, po mojem ni pametno kositi.
SEZONA 2011
V marcu vidna organska snov, ki jo je prejšnjo sezono zagotovil travnik. Travnik se v sredini parcele ni kosil, samo poteptalo se je v avgustu 2010.
---
Aprila cvetoči potakjenci forzicije in sadike leske ob robu za mnogonamensko živo mejo.
---
Bujnost vegetacije v maju.
Korajžne mladike vinogradniških breskev, ki so vzklile že v aprilu. Nega mladik s pomočjo zastiranja (preprečevanje konkurentov, gnojilo, markacija in druge koristi).
Prva nega okoli obstoječih grmov ipd. Trganje vegetacije okoli rastlin, hkrati pa zastiranje s pomočjo potrgane snovi.
Prelepe maline s čudovito modro cvetočo pokrovno rastlino, ki ji ne vem imena.
Nega bodoglavca in rumenega rmana.
Simbioza robide, divjih jagod, mete ter drugih rastlin.
Šmarna hruščica.
Cvetoč, bujen travnik, poln divje hrane in življenja.
    
    
---
Preprosta nega z minimalnim posegom v travniški habitat.
    
---
Do avgusta je travnik spet lepo zrasel, a daleč od svojega potenciala in koristnosti za celoto.
Po ogledu filma Cvetje v jeseni sem drugo jutro šel nabrusit koso in še drugič pokosil celoten travnik.
Središčni del sem pustil na miru, pokosil sem brežino, rob travnika ipd. Košnjo sem uporabil za zastiranje okoli rastlin, za ustvarjanje novih zelenjavnih vrtov na travniku ipd.
Kositi na roko je užitek, a vseeno upam, da se travniški habitat v naslenjih sezonah ne kosi v celoti in se neguje po malem, le okoli rastlin, ko je to potrebno.
Kot vidite gozdni vrt že dobiva konkretno obliko, ustvaril sem že marsikatero simbiozo med rastlinami, negovanje je preprosto.
Na eni od slik je potakjenec joste.
    
    
    
  
---
September. Vidna velika pestrost rastlin na manjšem prostoru. Robida, nedaleč stran vinogradniška breskev, pod njima jagode, ledeniška meta, divje korenje, pastinak, v ozadju hren, maroška meta in še marsikaj.
   
---
Oktober.
    
    
---
November.
  
---
December.
   
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda
Nazadnje urejal/a zuf 28 Dec 2012 23:02; skupaj popravljeno 5 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
crtj
Pridružen/-a: 26.05. 2010, 10:11
Prispevkov: 295
Kraj: LJ + MS
|
| Objavljeno: 17 Jan 2012 21:32 Naslov sporočila: |
|
|
da ne kompliciram...
matr je lepo |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
dašabina
Pridružen/-a: 12.05. 2011, 21:04
Prispevkov: 480
Kraj: Šentjernej
|
| Objavljeno: 17 Jan 2012 21:57 Naslov sporočila: |
|
|
Enakio! Čista poezija! uživam in se čudim! 
_________________
sonček je... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
crtj
Pridružen/-a: 26.05. 2010, 10:11
Prispevkov: 295
Kraj: LJ + MS
|
| Objavljeno: 17 Jan 2012 22:01 Naslov sporočila: |
|
|
| Daj še kakšno budlejo (ali še raje deset) not rukni, za metulje in dodatno lepoto. Videti je dobro rastišče zanjo (dobro osončeno in brez zastajanja vode), razmnoževanje je pa enostavno s potaknjenci. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 17 Jan 2012 22:22 Naslov sporočila: |
|
|
To vidiš!!! Hvala ti, to leto bo akcija v zasaditvi brežine, bom tudi budleje nasadil. PA tudi na ravnini bo zapolnila kakšen prostor. Sem kar pozabil na to rastlino, nekaj sem razmišljal o njej pa potem mi je ušla. Kako velika zraste, če raste na samem brez obrezovanja? Da vem za razdaljo med ostalimi rastlinami, saj večino rastlin sadim tako, da imajo prostor za končno širino in višino brez rezanja.
dašabina, hvala!
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
Vse o vseh rastlinah Seznam forumov
-> Sadje
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 Naslednja
|
| Stran 2 od 8 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
