 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
bobolino
Pridružen/-a: 09.05. 2010, 14:05
Prispevkov: 2130
Kraj: okolica Maribora
|
 Objavljeno: 19 Okt 2011 16:14 Naslov sporočila: |
 |
|
| mfranc je napisal/a: | Bobolino, si bila že kaj bolj konkretna ta teden? 
Saj ni še nič zamujenega za sajenje, samo izbira dobrih in/ali atraktivnih sort se manjša  .
Mi zamudniki smo na primer izviseli z nakupom tiste lepe pinki borovnice 'Pink Lemonade' 
Imam v planu zasaditev nekaj borovnic šibkejše rasti v lonce, pa še ni nič doma....
LP |
ko bi vedel, kako malo časa imam...mož je v tujini, jaz pa že sama sebe po avtocesti srečujem, tako sem na knap s časom. Če mi bo ratalo, bom poskusila v petek skočiti do Ferda, da nabavim sadike, pri tebi pa bi se oglasila kasneje. Saj lahko rastline počakajo v loncu nekaj časa?
_________________
"But he that dares not grasp the thorn
should never crave the rose."
Anne Brontë |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00
Prispevkov: 4489
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 20 Okt 2011 17:17 Naslov sporočila: |
|
|
Seveda, v lončkih so lahko do spomladi  - ampak, najboljše pa ni..., in potegne še kakšno dodatno nego.
Verjetno pa Ferdo36 prodajo sadike z golo koreninsko grudo; ampak tudi ta lahko počaka kakšen dan, celo teden v takem deževnem vremenu, ko se korenine ne izsušijo. Borovnice imajo na sploh zelo kompaktno grudo.
Kjub temu ga pa ni čez dober nasvet; borovničko še toplo posaditi na novo lokacijo 
LP
_________________
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ferdo36
Pridružen/-a: 20.03. 2010, 18:56
Prispevkov: 504
Kraj: vrhnika
|
| Objavljeno: 20 Okt 2011 20:34 Naslov sporočila: |
|
|
Bravo Mfranc!Se popolnoma strinjam.
_________________
Narava vse povrne!Dobro z dobrim,slabo s slabim! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
MARIJAV
Pridružen/-a: 20.05. 2010, 14:14
Prispevkov: 1647
Kraj: ŠTAJERSKA-PONIKVA
|
| Objavljeno: 22 Okt 2011 20:31 Naslov sporočila: |
|
|
Sedaj pa še jaz z mojim jesenskim sajenjem borovnic. Posadila sem 2 sadiki stari vsaj 6 let, ki sem jih do sedaj imela v velikih loncih in 3 triletne, kupljene pri Živexu, vse so s koreninsko grudo. Hm, sorte sedajle ne vem, bom pogledala na liste in prepisala drugič.
Ker je teren rahlo dvignjen v smeri Jug-sever in tudi rahlo visi proti zahodu, sem izkopala v vrsti 5 ogromnih jam, ne pa jarka, kot prakticirate ostali - žal sem že blizu 60, pa mi ne znese več kopati kot v mladih letih  .
Jame sem obložila s folijo, na dno posipala z žveplom, gor pa sem nasula z lopato pripravljeno mešanico med šoto, smrekovim žaganjem, malo gozdne zemlje izpod smrek in samokolnico 2 leti starega preperelega govejega gnoja ter 5 pesti gnojila za borovnice. Vse sem zalila in malo potlačila ter posadila 10 cm nad nivo zemlje. Predvidevam pa, da se bo zadeva še posedala, zato bom verjetno spomladi morala kompaktno koreninsko grudo dvigniti in podsuti s podobno mešanico?
Imam pa še eno vprašanje glede ene borovnice, ki smo jo zagotovo pred 10 leti posadili v vinogradu na koncu vrste in tam vsako leto obilno rodi, ni pa bila nikoli deležna šote ali kakega gnojenja, zato je grmiček visok tako dober meter in gosto razvejan, ker ga nikoli nismo rezali - v glavnem, sploh ne vem, kako uspe živeti. Bi ga bilo možno izkopati in pomladiti ali se z njim ne splača ukvarjati?
_________________
ŽIVETI NA PODEŽELJU JE NAJLEPŠE! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00
Prispevkov: 4489
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 23 Okt 2011 08:39 Naslov sporočila: |
|
|
Res škoda, da si se mučila s kako globoko luknjo - sajenje na povišane grede priporočajo čedalje bolj....
Jih pa v dobi mirovanja sploh ni težko dvigniti in "podložiti" tako kot si omenila - dokler grude niso pretežke
No, ta tvoja borovnica je res fenomen, ali pa je pač imela relativno dobre pogoje za rast, predvsem pH je verjetno nekje na meji...
Ker ima verjetno močno grudo, se jo da pomladiti, in bo hitro pognala nove, močne poganjke.
Verjetno bi se jo dalo celo razdelilti na več grmov, v kolikor vam okus odgovarja.
LP
_________________
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 23 Okt 2011 12:22 Naslov sporočila: |
|
|
Dr. William Albrecht - pH BAV BAV
Iz spodnjega citata:
- ni pomemben pH, ampak dovolj kalcija v zemlji in pravilno razmerje med magnezijem, kalijem in ostalimi. Kritično za dobro rast ni stopnja kislosti, ampak ravnovesje hranil
- z vidika pridelovanja užitnih in hranilnih pridelkov, visoka kislost označuje mineralno osiromašena tla. Korenin rastlin pravzaprav ne moti razmeroma visoka kislost, če dobijo svoje minerale.
- oskrba pravih mineralov (kot s kalcijem v apnu) v pravem razmerju, dejansko prinaša "želeni" pH 6,2-6,5 v večini primerov. Rahlo kisla tla so pomembna za dostopnost elementov v sledovih in dolgoročne obnove mineralov iz neglinastih zemeljskih delcev. Kljub temu imaš lahko "pravi" pH in dobiš slabe pridelke zaradi pomanjkanja prave kombinacije mineralov. Lahko pa imaš "napačen" pH in je rast rastlin dobra, z dobavo pravih kombinacij hranilnih elementov.
- to vam ne bo všeč - Rododendroni niso "ljubitelji kislih tal", niti "sovražniki apna" in nimajo vedno odpor do kalcija. To je pH bav bav.
- Rododendroni, borovnice in drugi "ljubitelji kislih tal" so preprosto razvili sposobnost, da izkoristijo tla v katerih primanjkuje kalcija. Albrecht je poudaril, da so škotski raziskovalci sposobni, da raste rododendron pri pH 8 (alkalno) z uporabo magnezijevega karbonata. Albrecht je pokazal, da te rastline potrebujejo veliko magnezija. "Ljubitelji kislih tal" potrebujejo tudi železo, mangan, baker in bor, ki so kemično zaklenjeni pri visokem (alkalno) pH ali v odsotnosti humusa (Glej Acres USA, str. 155 in 185). Lee Fryer (glej Bio-Gardener's Bible, str. 126-7)), je lahko srečen, da raste rododendron pri pH 9 s tedenskim hranjenjem z apneno vodo plus "smrtonosnimi" odmerki bora in drugih mineralov, vključno s kelatiranim železom.
| Citiram: | The pH Bugaboo - Another major finding of Albrecht and colleagues is that pH (level of acidity or alkalinity) is relatively unimportant in growing plants. Rather, what is important is supplying enough calcium and getting the magnesium, potassium, etc. in the right ratios. What is critical to proper growth is the balance of nutrients, not the degree of acidity.
From the standpoint of producing edible and nutritious crops, high acidity simply denotes minerally impoverished soils. Plant roots actually don’t mind moderately high acidity if they get their minerals.
Supplying The Right Minerals - (as with the calcium in lime) in the right ratios actually brings about a “desired” pH of 6.2 to 6.5 in most situations. Keeping the soil slightly acidic however, is important for availability of trace elements and long-term recharge of exchanged minerals from non-clay soil particles. Nevertheless, you can have the “right” pH and get poor crops for lack of the right combination of minerals. You can also have the “wrong” pH and grow fine plants by supplying the right combination of nutrient elements.
You Won’t Like This - Rhododendrons are not “Acid Lovers”, nor “Lime Haters”and they don’t always have an aversion for calcium. This illustrates perfectly the pH bugaboo.
Rhododendrons, blueberries, and other “acid lovers” simply evolved to take advantage of soils lacking in calcium. Albrecht pointed out that Scottish researchers were able to grow rhodies at a pH of 8 (alkaline) using magnesium carbonate. Albrecht showed these plants need high magnesium. The “acid lovers” also need iron, manganese, copper and boron which are chemically locked-up at high (alkaline) pH or in the absence of a humus buffer (See Acres U.S.A., pp. 155 & 185). Lee Fryer (see The Bio-Gardener’s Bible, pp 126-7)) was able to grow happy rhodies at pH 9 with weekly feedings of lime water plus “lethal” doses of boron and other minerals including chelated iron. |
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ferdo36
Pridružen/-a: 20.03. 2010, 18:56
Prispevkov: 504
Kraj: vrhnika
|
| Objavljeno: 23 Okt 2011 19:57 Naslov sporočila: |
|
|
Mislim,da za rod Vaccinium ta pH bau bau ne bo držal!Bistven je način prehrane,ki je svojstven.Borovnice in druge V.prehranjujejo mikorizne gljive,ki pa pri pH nad 5,0 ne uspevajo oziroma odmrejo.Verjemi,da sem preizkušal že marsikaj od navedenega pa se vedno vračam na izhodišče.
Borovnica uspeva pri pH4,0-4,5 (optimum),z majhnim deležem P,K,Mg
in mikro elementov.Zelo je občutljiva na antagonizme,zato potrebuje minimalno in skladno gnojenje.Zaradi revnih humusnih tal potrebuje
nekoliko več NH4 oz.amon sulfata.
Prepričan sem,da še vedno drži Liebigov zakon minimuma.
_________________
Narava vse povrne!Dobro z dobrim,slabo s slabim! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 23 Okt 2011 20:15 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz bom posadil borovnico na travnik (povprečna ilovnata zemlja, ki ni ravno brez humusa). Izkopal bi pol metra krat pol metra luknjo, isto globoko in namešal poleg prvotne zemlje še gozdno zemljo izpod iglavcev in pa hrastov. Potem bi pa dobro zastrl v premeru enega metra s suhimi vejami, iglicami in gozdno zastirko nasploh, prvotno zemljo, svežimi rastlinami, kot so koprive, gabez, rman, regrat in pa listje na vrh. Kakšen nasvet, dopolnilo?
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ferdo36
Pridružen/-a: 20.03. 2010, 18:56
Prispevkov: 504
Kraj: vrhnika
|
| Objavljeno: 24 Okt 2011 06:46 Naslov sporočila: |
|
|
Tako posajena borovnica bo sigurno uspevala.Glede gornjega eksperimenta pa si me izzval,da bom sigurno poskušal.O rezultatih bom poročal,če bom živ in zdrav.
_________________
Narava vse povrne!Dobro z dobrim,slabo s slabim! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
bobolino
Pridružen/-a: 09.05. 2010, 14:05
Prispevkov: 2130
Kraj: okolica Maribora
|
| Objavljeno: 24 Okt 2011 08:38 Naslov sporočila: |
|
|
ferdo, boš jutri popoldne v nasadu? Se vračam iz tiste smeri na Štajersko, pa bi se poskusila oglasit in nabavit....upam, da ne bom spet pol plače pustila pri vas, kot imam navado, ko grem v kak rastlinjak... 
_________________
"But he that dares not grasp the thorn
should never crave the rose."
Anne Brontë |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 24 Okt 2011 10:41 Naslov sporočila: |
|
|
Dobro. Zelo mi je bilo zanimivo, ko ste omenili, da se borovnice hranijo s pomočjo mikoriznih gliv. Veste kaj več, kako jim omogočiti dobre pogoje? Ali v vseh okoliščinah mikorizne glive nad ph 5 odmrejo? Odmrejo tudi v okoliščinah kjer je pH nad 5, a je v zemlji dovolj humusa in je tudi zastirka primerna, recimo lesna masa? Je pa res, da ščasoma tudi pH pade, če se z lesno maso zastira, razmišljam prav?
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ferdo36
Pridružen/-a: 20.03. 2010, 18:56
Prispevkov: 504
Kraj: vrhnika
|
| Objavljeno: 24 Okt 2011 20:11 Naslov sporočila: |
|
|
Bobolino!
Pokliči me nekaj prej,da bom sigurno v nasadu.
Zuf!
Na barju imamo 90% humusa pa nam pri višjem pH vseeno odmirajo
borovnice.Iglice,zastirka ipd.nižajo kislost,vendar pri mineralizaciji izrabljajo dušik.Razmerje C:N mora biti 25:1.Primer:sveže smrekovo
žaganje ima razmerja 500:1.Iz tega sledi,da je treba borovnici dodati
od 45kg triletni,do 165kg osem in več letni čistega dušika na ha,to je
8dag na grm(165kg:2000grmov/ha).Ker B.drugih oblik N ne more uporabiti,nitrat pa je celo škodljiv,gnojimo z aminsulfatom,ki vsebuje
20,5%N.Katero organsko-eko gnojilo bi bilo primerno lahko samo ugibam:
npr.4-5let star hlevski gnoj(nikakor ne svež),morda kozji ali zajčji.
Samo ugibam!
Pa lep pozdrav! F.
_________________
Narava vse povrne!Dobro z dobrim,slabo s slabim! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 24 Okt 2011 21:16 Naslov sporočila: |
|
|
Kaj praviš na to, da bom poleg "lesne" zastirke dodajal še sveže rastline. Kopriva npr. vsebuje dosti dušika. Gabez je tudi prvak v dušiku, poleg tega pa vsebuje tudi kalij, ki je zelo pomemben za fazo cvetenja in tvorbo plodov in splošno odpornost rastlin. Pa lucerna, poglavje zase. To je bila moja prva misel, ko si ugibal glede gnojila. Kaj več si lahko prebereš TUKAJ - AKUMULATORJI RASTLIN, kjer sem predstavil samo nekaj bistvenih rastlin, s katerimi se lahko gnoji. Meni te rastline rastejo v travniško sadnem habitatu. In sveža rastlinska masa je edino gnojilo, ki ga imam. Kako bi to bilo recimo primerno za v tvoj nasad? Da bi imel v nasadu vključen živ rastlinski habitat - gnojilio, ki bi ga lahko porezal in uporabil večkrat na leto. Poleg tega te rastline že z samo prisotnostjo poskrbijo za določen del gnojenja.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ferdo36
Pridružen/-a: 20.03. 2010, 18:56
Prispevkov: 504
Kraj: vrhnika
|
| Objavljeno: 25 Okt 2011 06:52 Naslov sporočila: |
|
|
Razmišljaš pravilno.Pri nas ne gre nič iz nasada razen debelih vej,pa še iz tistih delamo zavetišča za ježe,gože ali podlasice.Travo in druge rastline kosimo in obenem zastiramo s tem pa vračamo tlem P,K,Mg in tudi mikro elemente.Dušik pa se pri sušenju in mineralizaciji izrabi.Menim,da bi bilo smotrno sejanje metuljnic:detelj,krmni grah ,fižol...Ne vem pa v kakšni obliki
se shranjuje N v tem primeru.Verjetno denitrifikacijske bakterije v kisli zemlji opravijo pretvorbo
NO3 v NH4.Bom pogledal kaj se dogaja v takem primeru.
_________________
Narava vse povrne!Dobro z dobrim,slabo s slabim! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ferdo36
Pridružen/-a: 20.03. 2010, 18:56
Prispevkov: 504
Kraj: vrhnika
|
| Objavljeno: 25 Okt 2011 07:02 Naslov sporočila: |
|
|
Pregledal sem temo AKOMULATORJI HRANIL.Lepo in prav samo,če te rastline rastejo pod drevesi ali grmi izčrpavaje tla in le nekaj tega vračajo
s svojimi zelenimi deli.Edino metuljnice so sposobne zračni dušik črpati
in ga shraniti v koreninskih mešičkih.
_________________
Narava vse povrne!Dobro z dobrim,slabo s slabim! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 25 Okt 2011 09:13 Naslov sporočila: |
|
|
Res je. Pod samimi grmi in drevesi za najboljši uspeh pri večini grmov in dreves zastiram. To je recimo prvih nekaj deset - dvajset centimetrov od debla, pri nekaterih drevesih pa zastiram toliko kolikor se krošnja širi. Potem od tam dalje pa so travniške rastline.
Akumulatorji hranil imajo ravno to značilnost, da v zgornje plasti zemlje oz. na površje z globokimi koreninami prinašajo elemente, ki na površju manjkajo. Dostikrat pustim v neposredni bližini stebla kakšen regrat, gabez in podobne, če se pojavijo skozi zastirko. Seveda pa ne veliko, saj bi se potem najbrž obnašali kot konkurenti, kot si že sam omenil.
Nekako si predstavljam tvoj nasad in najbrž ni prostora za te rastline, ker bi hitro postali konkurenti, saj so že same borovnice dosti blizu druga drugi?
Travo in druge rastline, ki jih kosite so najbrž na potkah? Kot zastirko jih uporabite sveže ali suhe? Omenil si, da se pri sušenju dušik izrabi, pa ne vem točno kam ciljaš s tem.
Glede shranjevanje dušika in pretvorb ne bi vedel, me pa zanima. Vem to, da metuljnice igrajo največjo vlogo glede dušika pod zemljo v navezi z koreninskimi bakterijami. Ko se nadzemni deli pokosijo, bakterije sprostijo dušik. To se dogaja tudi že med samo rastjo, vendar ne v takšni meri kot po košenju ali odmirajnu rastline.
Potke bi lahko bile velik vir dušika, če bi jih spremenili v habitat trajnih metuljnic. Trenutno mi pade na pamet lucerna, rdeča detelja in bela detelja. Če vam na potkah raste ogromno trave je smiselno premisliti, saj trava porabi ogromno dušika, posebej, če se neprestano kosi.
Ali ste kdaj po sezoni borovnic poizkušali z metuljnicami kot zelenim gnojenjem na samih gredicah?
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ferdo36
Pridružen/-a: 20.03. 2010, 18:56
Prispevkov: 504
Kraj: vrhnika
|
| Objavljeno: 25 Okt 2011 11:59 Naslov sporočila: |
|
|
Verjetno si težko predstavljaš 4ha monokulture,ki je raznolika v toliko,da
sledijo različne sorte,ki so različno občutljive na bolezni,pomanjkanje hranil.....Najbolje,če se ob priliki oglasiš in si vse ogledaš.
Razumeti moraš,da v takem nasadu nimamo permakulture in tudi eko
pridelave ne.Se pa trudimo,da uporabljamo čim manj mineralnih gnojil
in fitofarmacevtskih sredstev.Zdravila jemlješ takrat,ko je res nujno in to velja tako za ljudi kot za rastline.Seveda je v monokulturi tako kot v
kinodvorani.En človek kiha in čež nekaj dni bo večina.
Ker sem po duši sadjar,bom imel v naslednji inkarnaciji popolnoma zmešan nasad različnega sadja.
V vseh teh letih sem naredi mnogo napak in zašel v slepe ulice.Vendar na napakah se učimo in ko misliš,da nekaj znaš ugotoviš,da ne znaš nič.Vsak
rešen proble ti odpre kup novih.
Oprosti,da sem se začvekal kot stara baba,vendar to je področje,ki je res zanimivo.
_________________
Narava vse povrne!Dobro z dobrim,slabo s slabim! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ferdo36
Pridružen/-a: 20.03. 2010, 18:56
Prispevkov: 504
Kraj: vrhnika
|
| Objavljeno: 25 Okt 2011 15:10 Naslov sporočila: |
|
|
Vida!
V kolikor si še kandidat za Hardy Blue,imam triletno sadiko,lepo,visoko
več kot 1m.
JernejZ!
Pridi po potaknjenec Rubela.
Mfranc!
Čaka te St.Claude!
Pa lep pozdrav vsem! F.
_________________
Narava vse povrne!Dobro z dobrim,slabo s slabim! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
JernejZ
Pridružen/-a: 05.08. 2008, 20:07
Prispevkov: 104
Kraj: Kranj
|
| Objavljeno: 25 Okt 2011 19:32 Naslov sporočila: |
|
|
Opala, a res Ferdo36, čudovito!
Pridem po Rubel, kakšen dan prej vas pokličem. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
vida
Pridružen/-a: 03.06. 2008, 09:44
Prispevkov: 1390
Kraj: Podgozd, 510 nm (20km J od LJ)
|
| Objavljeno: 26 Okt 2011 06:12 Naslov sporočila: |
|
|
Ferdo36, Super!
Sicer me je ogled mfrancovih borovnic zdaj malo prizemljil, no sem kar malo razočarana nad sabo . Njegove aurore so tako lepe velike, meni je všeč tudi da so košate, čeprav naj bi bila zato kriva hržica. Moja aurora pa je v loncu in ni prav nič napredovala  , tudi draper bolj slabo. Lani in letos smo imeli obdobje suše in borovničke so doživele pravi šok, ko so zorele jih je potegnilo skupaj in nekako si niso več opomogle. Moja ugotovitev je kar mi je naznanil že tudi Franc, da šota pravzaprav sploh ne zadržuje vlage in tudi gnojil ne, to sem opazila že tudi pri paradižnikih v loncih. Prav Auroro in Draperja pa zaradi časa nisem uspela posaditi v mešanico s še kislo gozdno zemljo in je pravzaprav največ šote. Bom probala to popravit. Tako da pridem še po hardy blue, saj naj bi bila manj zahtevna, potem pa bomo videli kaj in kako naprej. Ne vem pa če mi bo uspelo prit, pred soboto. 
_________________
užitni rajski vrt |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
Vse o vseh rastlinah Seznam forumov
-> Sadje
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 29, 30, 31 ... 60, 61, 62 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 29, 30, 31 ... 60, 61, 62 Naslednja
|
| Stran 30 od 62 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
