Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zuf · Objavljeno: 24 Feb 2010 11:20 Naslov sporočila:

Odvisno je, koliko sena boste uporabili. Kolikor sem opazoval zastirko iz sena pri sebi, je tako, kot, da bi položil folijo. Tisti plevel, ki se je pri meni pojavil, so bile rastline, ki so zrasle nazaj, saj je bila površina prej travnik. Nazaj jih je zraslo zelo malo. V mojem primeru sem uporabil 20 cm sloj sena.

Sicer je pa v zgornjem članku o senu glede semen poudarjeno naj se za seno kosi zrel travnik, ki je večino semen odvrgel. To zmanjša možnost pleveli.

Ne glede na to kakšno seno uporabite, mislim, da boste imeli od njega več koristi, kot škode. Takšno je moje mnenje.

Če primerjamo okopavanje in seno - prvi primer zagotovo omogoči rast večjemu številu semen.

zuf · Objavljeno: 24 Feb 2010 18:35 Naslov sporočila:

Priprava vrtov

Vrt lahko pripravimo brez prekopavanja ali pa s prekopavanjem, okopavanjem, oranje ipd. Prvotna površina, na kateri bomo oz. imamo vrt, je odločilna kako se bomo lotili priprave. Tukaj je nekaj možnosti:

- oranjem, prekopavanjem, okopavanjem
- s pomočjo rastlin
- z uporabo zastirke (seno, tratni odkos, listje)
- kombinacija zgoraj naštetih
- drugo

Z rastlinami
Kako narava ustvarja nov sloj? Z rastlinami. Rastline rastejo in odmirajo in s tem vračajo maso zemlji. Ta masa zastira in ščiti zemljo, poleg tega jo pognoji, hrati pa ustvarja nov sloj zemlje. Pomembne so tudi korenine, ki pri odmiraju dodajo organsko snov zemlji ter jo zrahljajo. Ta naravni ciklus želim uporabljati za ustvarjanje bodočih vrtov in njiv in ga razširiti med ljudi. Tako pripravljene grede pridelajo najboljšo kakovost rastlin, saj je zemlja pripravljena na naraven način. Glede na prvotno zemljo je odvisno koliko sezon bo trajalo.

Odvisno je, kdaj takšno gredo pripravljamo. Recimo, da začnemo spomladi ali poleti.

Najprej določimo lokacijo, obliko in velikost obdelovalnih površin. Določimo tudi potke in druge elemente.

Prvotno rastoče rastline pustimo, da rastejo nemoteno. One točno vedo, kaj zemlja potrebuje, so nepogrešljive, z njihovo pomočjo lahko določimo kaj zemlji manjka, kakšna je njena struktura in druge lastnosti.

Če rastja ni oziroma ni pestro zasejemo z rastlinami, ki so posebej primerne za izboljšavo zemlje in ustvarjanje humusa. Lucerna, bela in črna detelja, grah, fižol, sončnice, žita, gabez, hren, ajda, regrat in ostale.

Rastline rastejo in s koreninami rahljajo, zračijo in izboljšujejo prvotno zemljo. Prisotna je nadzemna organska masa rastlin, ki z prihodom jeseni začenjo odmirati.

Kaj se bo dogajalo čez zimo vse do pomladi? Minerali, hranila in ostali elementi, ki se bodo zaradi razkrajanja sproščali iz rastlin, bodo pronicali v prvotno zemljo. Odmrle korenine bodo za sabo pustile zračno in rahlo zemljo. Poleg tega je prisoten nov sloj organske snovi, ki se bo kasneje spremenil v zemljo.

Proces izboljševanja zemlje na ta način se nadaljuje dokler želimo. Za dokončno pripravo zelenjavnega vrta pa se poslužimo enega od spodnjih načinov.

S senom
http://www.loskadolina.si/mma_bin.php?id=2007090411290977 (str. 28, pridelava vrtnin v senu)
Priporočam branje, tukaj je samo kratek povzetek članka:
- vsaj 50cm sloj sena se pred zimo položi na poljubno površino, čez zimo se seno zelo posede
- prvo pomlad lahko gojimo krompir, ki ga položimo pod seno na zemljo
- prvo pomlad lahko gojimo tudi ostale vrtnine, tam kjer se je seno bolj razkrojilo
- drugo pomlad lahko gojimo vse

Lazanja
Ime pove, da je to nekaj podobnega lazanji. Govorimo namreč o različnih plasteh, ki jih nalagamo na poljubno površino. Določimo lokacijo, velikost in obliko grede. Novo gredo je najboljše pripraviti v jeseni, a tudi kasneje je čas. V primeru zelenice, trate ali travnika na površino položimo časopisni papir, listje, karton ali seno. Namen kartona, časopisnega papirja, listja ali sena je v tem, da zaduši prvotno rast. Časopis in karton ne uporabljam več. Listje ali seno sta moji najljubši možnosti. Na vrhu tega nasujemo raznoliko organsko snov (kompost, nedokončan kompost, ostali organski odpadki, listje, drobne vejice, oglje, zemlja). Možnosti je toliko, kolikor je organskih snovi v danem okolju. Uporabimo, kar imamo. Bolj kot je pestro, bolje je. Ne dodajamo mesa, testenin, mačjih in pasjih iztrebkov. Na vrhu dodamo zastirko (listje, slama, seno, lubje). Lahko pokrijemo s kopreno in na robu obtežimo s palicami, manjšimi hlodi ipd. Debelejši sloj kot ustvarimo, bolje je. Če naredimo 40 cm sloj, lahko naslednjo pomlad gojimo praktično vse.

zuf · Objavljeno: 24 Feb 2010 19:01 Naslov sporočila:

Slike zajemajo vrt, kjer sem del površine pripravil z lazanjo del pa z kombinacijo prekopavanja in lazanje.

julij 2009

avgust 2009

avgust 2009

Lazanja
Zgodaj spomladi sem na pokošen travnik položil karton, čez pa nasul nezrel kompost, kuhinjske odpadke, kompost ter zemljo. Tako sem ustvaril 10 cm nov sloj, ki se je posedel do časa sejanja. Poleg rudbekij so na tem delu rasli korenček, ognjič, redkvice, peteršilj, česen, solata in še kaj. Pod povprečjem so rasli le korenček, peteršilj in česen.

Prekopavanje in lazanja
Greda narejena s pomočjo prekopavanja in lazanje je del, kjer je bučka, kolerabica, paradižnik, korenček in dosti drugega.

Nobena od gred ne bo nikoli več okopana, ker po tem ni potrebe. Zasaditev vidite, da je divja, a bi lahko bil navaden zelenjavni vrt.

potonka · Objavljeno: 24 Feb 2010 19:18 Naslov sporočila:

Zuf lep pozdrav,
jaz sem v jeseni na tvojo pobudo na moj sadovnjak položila karton kjer nisem imela kartona sem dala časopis , okoli dreves vendar tako , da se ga deblo ne dotika, navrh pa sem nanosila vse kar smo obrezali in zmleli na vrtu in tega ni bilo malo . Manjšo teraso , kjer rastejo slive sem pokrila v celoti , ostala drevesa pa le okoli njih . Zastirka je v glavnem preperela , na prvo teraso pa bi sedaj sejala deteljo , okoli dreves pa bi posejala ognjič in kapucinko . Kaj praviš na to ?

Pa še nekaj iz moje lanske prakse , ko smo opustili stari vinograd , nam je korenine izvlekel buldožer , nato smo njivo preorali , na pol njive sem posejala radič in deteljo in povem vam , da nisem še jedla tako dobrega mehkega radiča kot je bil ta.Na tem delu sploh ni bilo plevela , ker ga je detelja zamorila in radič je rasel in smo ga kosili skupaj z deteljo.

Drugo polovico njive pa smo posadili dve vrste krompirja , sladko koruzo , nekaj buč in fižol. Plevela je bilo ogromno in letos mislim to polovico zasejati z deteljo in radičem , drugo kjer je bil pa radič z deteljo pa te iste kulture.Kaj misliš bom naredila prav ali bi ti kaj drugače?

Pa še to me zanima kje boš imel njivo na obali? Vsekakor se priporočam za strokovni obisk , če boš utegnil.
_________________
Veliko srce je zeleno srce.Zelena pomirja,hrani dušo in telo, lepša nam okolje in cel naš planet,
brez nje bi bil svet žalosten in pust.

zuf · Objavljeno: 24 Feb 2010 21:46 Naslov sporočila:

potonka · Objavljeno: 24 Feb 2010 23:29 Naslov sporočila:

Sem mislila na obisk pri meni , sicer pa Koštabono tudi poznam , sem imela od tam eno sodelovko in sem bila parkrat pri njej.
_________________
Veliko srce je zeleno srce.Zelena pomirja,hrani dušo in telo, lepša nam okolje in cel naš planet,
brez nje bi bil svet žalosten in pust.

trajnice · Objavljeno: 25 Feb 2010 16:40 Naslov sporočila:

Zuf, zelo lepo promovirate idejo o čimbolj sonaravnem ali naravnem vrtnarjenju. Tudi sama to poizkušam, čeprav na malo drugačen način. In prepričana sem, da vsaka metoda ni uporabna za vse in v vsakršnih pogojih.

Potonka in Zuf, kar sline se mi cedijo po na vajin način pridelani zelenjavi. Sama za to nimam časa, imam pa hvala bogu sosede, ki se me velikokrat spomnijo z domačo zelenjavo, ki ima čisto drugačen okus in vonj od tiste, kupljene v hipermarketih. Pa na tržnici tudi velikokrat najdem dobro doma pridelano zelenjavo. Čeprav ni vzgojena v živi zastirki ali 'na gredi brez zemlje', je odlična.

Če bosta pa vidva imela kdaj kaj viška, se priporočam. In želim vama veliko uspeha in poročajta še kaj na forumu.

Jožica
_________________
www.trajnice.com

zuf · Objavljeno: 25 Feb 2010 16:56 Naslov sporočila:

Verjemite, da se meni tudi cedijo sline po tem, kar sem okusil lansko leto. Smile

Sicer sem pa včeraj in danes jedel svež korenček iz zemlje. Prav lepo je prezimil. Najlepše bom pustil za seme, ostalo pa popapcal.

Potonka, z veseljem se bom oglasil. Se zmenimo po ZS.

Lep pozdrav vsem.

zuf · Objavljeno: 07 Mar 2010 17:18 Naslov sporočila:

V označenem delu za zdaj posejane redkvice, grah, rukola ter loboda. Ko bo čas sledi še koruza, nato pa še nizek grah in fižol med koruzo.

bučarka · Objavljeno: 19 Mar 2010 10:06 Naslov sporočila:

Potonka, še rabiš slamo? Pošlji mi prosim zs s podatki o količini, ki jo rabiš in tudi o malo natančnejši lokaciji. Bom malo povprašala konjarske znance. Wink

potonka · Objavljeno: 19 Mar 2010 21:07 Naslov sporočila:

Hvala bučarka , so mi priporočali seno in tega mi je zaenkrat odstopil sosed na Krasu. Če pa bom še potrebovala slamo , pa se ti zagotovo oglasim , bom vsaj vedela na koga se lahko obrnem. LP
_________________
Veliko srce je zeleno srce.Zelena pomirja,hrani dušo in telo, lepša nam okolje in cel naš planet,
brez nje bi bil svet žalosten in pust.

zuf · Objavljeno: 21 Mar 2010 09:40 Naslov sporočila:

Oj. Glede sena na primorskem. Dobro je, da se teren pripravi čim bolj razgibano, da dež ne odteka na rob gred. Torej čim bolj gor in dol, sem in tja. Veste kaj mislim?

som

herman · Pridružen/-a: 23.04. 2010, 18:33 Prispevkov: 381

ZUF krasno si napisal, mi bo v pomoč.Jaz sem letos naredil eno gomilasto gredo velikosti približno 7 x 1,5 m in sicer takole:
zemljo sem odstranil in na ta prostor brez zemlje nastlal 20 cm listja potem vse skupaj pokril s kartonom,50 cm raznih vej in dračja pa zopet 20 cm listja, potem komost na celotno gredo približno 5 cm in na koncu sem dodal zemljo in zgoraj še listje 10 cm..potem pa sem posejal ob strani sladko koruzo, ko bo koruza 20 cm belika bom okrog posejal latni fižol, ki bo plezal po koruti (to sem pobral mislim da od ZUfa)na drugo stran pa sem posadil paradižnike, vmes pa papriko ali melancane.Ko sem nekaj dni nazaj eno sadiko zamenjal, sem čutil prav lepo toploto (spodaj listje,kartoni,veje trohnijo in oddajo toploto) kljub temu, da je bilo ozračje zaradi dežja kar ladno.
No bomo videli kako bo raslo.Zaenkrat sem zelo zadovoljen, ker paradižniki so vsaki dan večji,koruza ima že 10 cm.Kasneje ko bom ustavril seno (to bo prav kmalu sedaj po tem dežju) bom vse skupaj zastrl še s senom.

zuf

tom, najprej je bil travnik, seno je bilo položeno na travnik nekje v koncu poletja, vse to je čakalo do jeseni. Takrat sem že lahko sejal žita, nekaj sena je na vrhu ostalo, spodaj pa je bila že zemlja. Spomladi pa sem itak lahko spet sejal kolikor mi je pasalo, samo zgornjo plast sena sem umaknil, posejal in zastrl nazaj.

som

Hvala za odgovor,
moram reči, da sem navdušen, nad znanjem, ki ga podajaš,
vsa ta ideja je več kot prima. S takšnim načinom se je mogoče,
izogniti, tretiranju z fitofarma. sredstvi itd, in še in še dobrih vidikov
je iza te ideje.
pozdrav

tom
_________________
Spletna fotogalerija
http://www.wix.com/tomurh/ml
foto blog
https://tomurh.jux.com/

grozni · Pridružen/-a: 19.03. 2010, 10:29 Prispevkov: 44

Ob prebiranju te zanimive teme, je tudi mene prijelo, da bi poskusil gojiti zelenjavo z zastirkami. Skrbi pa me nekaj, imam namreč kar precejšnje težave s polži. Okoli vrta imam skopan 0.5m jarek, brez trave, grede morajo biti vse oplete in s čim manj skrivališči, drugače je kaos!
Lani sem kosil brežino do reke in pustil travo kar na kupu, da se je posušila. Vsako jutro je bilo na kupu cela creda polžev, kateri so se hranili z odmrlo travo. V bližini je bil posajen paradižnik, katerega so obrali "do kosti".
Kaj priporočate v tem primeru, obstaja kakšna zastirka katero polži ne marajo in jim ne nudi skrivališča?

LP.
Simon

zuf · Objavljeno: 17 Jun 2010 16:59 Naslov sporočila:

Glede zastirke mi prvo pride na misel smrečje. Nimam izkušenj s polži drugače. So pa tam, kjer bom imel drugo leto vrtove, poročam. Imam še veliko za doživet s temi lazarji. Meni se zdi pa ravno to pomembno, da je čim bolj pestro zasajeno, čim bolj mešano, solata tu in tam itd... Da nimajo vse na krožniku servirano... Ma bom videl...

zuf · Objavljeno: 19 Jun 2010 18:39 Naslov sporočila:

zuf · Objavljeno: 19 Jun 2010 18:48 Naslov sporočila:

Neokopan vrt. Krompir položen na zemljo, čez seno, do zdaj enkrat dodatno zastrt s senom. Ostalo kar raste je letošnji korenček ter lanski za seme, čebula, česen, sončnice, solata, zelje, grah, bučke, fižol, paradižnik, por, kamilice, topinambur, lanski peteršilj za seme in vse ostalo, kar sodi na vrt.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli