Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

babaco · Objavljeno: 15 Apr 2010 13:51 Naslov sporočila:

Tole so nove trte, ki sem jih posadil; Regent, Sufolk red, Nero, Gold perle in Avgustovski muškat. Nobene od teh sort ne poznam in dvomim, da bodo dosegle okus žlahtnih namiznih sort.
_________________
babaco

silva30 · Objavljeno: 15 Apr 2010 19:21 Naslov sporočila:

Dobila sem naslednje:
Ossella, Birstaler Muskat, Nelly in Suffolk Red
Sadili bomo v soboto.
Sedaj jim bom postavila posamezne kole, v jeseni pa dobijo pa še stebre in žico.
Upam, da bo okus grozdja dober.

Vrtin1 prosim, če imaš kakšne izkušnje s temi sortami , da jih malo opišeš.
Že v naprej hvala. Wink

magnolija · Objavljeno: 16 Apr 2010 08:33 Naslov sporočila:

vrtin1

Magnoliji in ostalim v premislek,
Nemci so januarja letošnjega leta prepovedali svojim pridelovalcem uporabo spodaj navedenih zaščitnih sredstev, pri pridelavi namiznega grozdja in vinskega grozdja, ki se uporablja kot namizno.
1. Fungicidi:
Aktuan, Cabrio Top, Delan WG, Fantic F, Folpan 500SC, Folpan 80 WDG, Forum Star, Galactico, Melody Combi, Prosper/Impulse, Regalis, Ridomil Gold Combi, Universalis in Vincare.
2. Insekticidi:Dipel ES in Steward.
Ta prepoved velja tudi za delujoče substance, ki so v zgoraj navedenih zaščitnih sredstvih in se prodajajo pod drugimi imeni.
lp,vrtin1

kravzlj · Objavljeno: 17 Apr 2010 07:26 Naslov sporočila:

Hej!

Ali ima kdo kako sadiko trte doma odveč? Iščem kako namizno grozdje, rabil bi samo en trs.

Lp Luka
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

vrtin1

Kravzlj zdravo,
Lahko ti dam 1 ali 2 potaknjenca namizne sorte, ki so odporne na glivične bolezni. Ker nimam časa, je pogoj za izpolnitev zgornje obljube, da se ti ali kak tvoj prijatelj v naslednjih 14 dneh za 1 minuto ustaviš na železniški postaji z avtomobilom, kjer ti bo moja sodelavka izročila te potaknjence. Če boš lahko organiziral ta obisk v Ljubljani, prosim javi kakšno sorto želiš - modro, rdečo, roza, belo, s peškami, brez pešk. Prosim javi na ZS, katero sorto želiš in datum prihoda.
Lp, vrtin1

vrtin1

Trte odporne proti glivičnim boleznim (PIWI, pilztolerante, fungus resistant)
1.) Kratka zgodovina nastanka trt odpornih na glivične bolezni

a.) Pred uvozom trtne uši in glavnih glivičnih bolezni (peronospora, oidi, botritis) koncem 18.stol. iz Amerike v Evropo, so tu gojili samo sorte vitis vinifera (evropska trta). Te sorte so znane po kakovostnem grozdju, iz katerega se lahko prideluje tudi kakovostno vino. Zaradi trtne uši je v 19.stol. propadla večina evropskih vinogradov.
b.) Da bi lahko Evropa nadaljevala z vinogradništvom, so izbrali 2 smeri:
- Cepili so sorte vitis vinifera na ameriške podlage in njihove križance. Te podlage so odporne na trtno uš.
- Da bi dobili odporne nove sorte proti trtni uši in glivičnim boleznim, so križali ameriške vrste s sortami vitis vinifera. Dobili smo tako imenovane samorodnice ali neposredno rodne hibride, interspecifične (medvrstne) sorte prve in druge generacije. Vse tako dobljene interspecifične sorte do leta 1950 so imele obstojnost na trtno uš in glivične bolezni, večina od njih pa je rodila grozdje iz katerega se ni moglo izdelati kvalitetno vino. Te sorte so bile znane po zelo veliki rodnosti.
c.) Od leta 1950 dalje so predvsem v Nemčiji, Avstriji, Švici in na Madžarskem z večkratnim povratnim križanjem s sortami vitis vinifera dobili nove interspecifične sorte, ki imajo kvalitetno grozdje in kvalitetno vino kot sorte vitis vinifera. Precej teh novih sort je v posameznih nacionalnih sortnih listah registriranih kot sorte vitis vinifera in ne kot interspecifične sorte. Da je interspecifična sorta lahko registrirana v sortno listo kot vitis vinifera, mora izpoljnjevati 2 pogoja :
- da po ampelografskih karakteristikah pripada vrsti vitis vinifera
- da se iz grozdja te sorte lahko izdela kvalitetno vino
Vedno morata biti izpolnjena oba pogoja. Če je izpolnjen samo en pogoj sorta ne more biti registrirana kot vitis vinifera.
Navajam nekaj teh novih interspecifičnih sort, ki so registrirane kot vitis vinifera: Regent, Rondo, Solaris itd.

2.) Značilnosti posameznih vrst rodu vitis

a.) Evropska trta – vitis vinifera – neobstojna na trtno uš in glivične bolezni – ima kvalitetno grozdje iz katerega se lahko izdela kvalitetno vino
b.) Ameriške vrste (labrusca,riparia, rupestris, berlanderi itd) – obstojne na trtno uš in glivične bolezni – grozdje ima poseben okus in vonj, kvaliteta vina slaba
c.) Daljno Azijske vrste (amurensis itd) – grozdje nekvalitetno in majhno – uporabljajo jih pri križanju za povečanje obstojnosti na nižje temperature in za krajši čas dozorevanja

3.) Na evropskem tržišču lahko kupite
a.) Sorte vitis vinifera – niso odporne na glivične bolezni, imajo kakovostno grozdje in kakovostna vina (Renski rizling, Beli pinot, Kraljica vinograda, Žlahtnina)
b.) Sorte vitis vinifera odporne na glivične bolezni (PIWI) – te sorte so odporne na trtno uš in glivične bolezni, imajo kakovostno grozdje in kvalitetno vino. Sem spadajo npr Regent, Rondo, Solaris itd.
c.) Interspecifične sorte nove generacije – so odporne na glivične bolezni in na trtno uš, ne izpoljnjujejo pa še vseh pogojev, da bi bile lahko vpisane v register vitis vinifera, ali pa še niso stekli postopki za eventuelni vpis teh sort v vrsto vitis vinifera (Hibernal, Merzling, Muscat bleu, Ester, Bistaler Muscat, Lilla, itd)
d.) Interspecifične sorte prve in druge generacije - so odporne na glivične bolezni in na trtno uš, kvaliteta grozdja ni dobra, pri večini od njih se ne da napraviti kvalitetno vino (Izabela, Jurka, Concord, itd)

4.) Trta je največja onesnaževalka okolja
- Pred leti so največji evropski strokovnjaki za vinogradništvo in vinarstvo izdelali študijo o interspecifičnih sortah vinske trte. Ugotovili so, da v Evropi vinogradi zavzemajo samo 8% od vseh pridelovalnih površin. Za zaščito teh 8% pa moramo uporabiti 40% zaščitnih sredstev, ki se uporabijo za zaščito vseh pridelovalnih površin. Zaradi teh podatkov, žal z veliko žalostjo ugotavljam, da je moja izbranka / ljubica trta največja onesnaževalka okolja, zemlje, podtalnice in da zaradi ostankov uporabljenih fitofarmacevtskih sredstev uživanje svežega grozdja in pitje vina, verjetno ne vpliva najbolj ugodno na zdravje ljudi.
Ti isti strokovnjaki so ugotovili, da je za zaščito sorte Regent (vitis vinifera odporna na glivične bolezni) potrebno 70-80% manj fungicidov, kot za zaščito tradicionalne sorte Renski rizling, to je vitis vinifera neodporna na glivične bolezni.
Če tradicionalna sorta potrebuje, glede na podnebne razmere, okoli 12 škropljenj v eni sezoni, je pri istih pogojih potrebno škropiti sorte odporne na glivične bolezni od 0-2x.

5.) Intenzivnost uporabe zaščitnih sredstev je odvisna od klimatskih pogojev v področju kjer raste trta

a.) Tradicionalne sorte (neodporne na glivične bolezni) lahko ekološko ali biodinamično pridelujemo samo pod pogojem, če v kritičnih mesecih (maj, junij, julij, avgust) pade manj kot 50-60 mm padavin mesečno.
Pri večjih količinah dežja je za uspešno gojitev potrebno pokriti vinograd s posebno folijo, da se prepreči omočenje listov in grozdja.

b.) Slovenija leži v kontinentalnem področju razen Primorske. V povprečju je v kritičnih mesecih mesečno 120 mm/m2 padavin. Zaradi tako velikih padavin, je intenzivnost napada glivičnih bolezni zelo velika. Splošno pravilo glede škropljenja je, ko pade 25 mm dežja je potrebno takoj škropiti, da se očuva grozdje in listje zdravo. Glede na pogoje, ki vladajo v Sloveniji, je pri nas lahko uspešna eko ali biodinamična pridelava grozdja samo s sortami, ki so odporne na glivične bolezni.

V razmislek starim in novim vinogradnikom:
Večina fitofarmacevtskih sredstev za zaščito grozdja ima povprečni čas karence 1 mesec. Posamezna sorta namiznega grozdja dozoreva sukcesivno 3-4 tedne. Če seštejemo čas karence in čas obiranja grozdja (caa 2 meseca) vidimo, da je v najbolj kritičnih mesecih trta 2 meseca brez vsakršnekoli zaščite. Žal ne poznam nobene tradicionalone namizne sorte, ki bi lahko 2 meseca ostala zdrava brez škropljenja

6.) Nekaj zanimivosti v zvezi trt odpornih na glivične bolezni
a.) na splošno je odpornost teh sort na nižje temperature večja kot pri tradicionalnih sortah vitis vinifera. Obstoja več interspecifičnih sort, ki prenesejo tudi temperature od – 30 do -40 stopinj. Zaradi tega bi bilo možno vinogradništvo tudi na Gorenjskem. Za testiranje smo posadili v Babnem polju (uradno najbolj mrzel kraj v Sloveniji) sorto Zala iz Litvije. Sorta pridno rodi in nima nikakršnih problemov z mrazom.
b.) Nemci, Avstrijci, Švicarji in Madžari imajo približno enake podnebne pogoje kot pri nas. V svojih trsnicah, trgovskih centrih prodajajo izključno samo namizne sorte odporne na glivične bolezni. Poglejte si njihove spletna strani. Nemci so že leta 2003 prepovedali za trto, ki raste v vrtu ali ob hiši, uporabo vseh zaščitnih sredstev, razen žvepla in olja. Pri nas pa še vedno prodajajo tradicionalne namiznie sorte vitis vinifera (Julijski muškat, Kardinal, Kraljica vinogradov, Bela in Rdeča žlahtina itd) ki so popolnoma neprimerne za gojenje v naših podnebnih razmerah. Zdi se mi, da naši trsničarji in tudi del stroke živijo popolnoma v nekem drugem svetu, ki je daleč odmaknjen od realnega življenja. Tu pa bi morali nastopiti potrošniki. Prodajalcem bi morali jasno in glasno sporočiti, da bodo od njih kupovali samo namizne sorte, ki so odporne na glivične bolezni in nobenih drugih.
c.) Moje izkušnje pri gojenju namiznih sort odpornih na glivične bolezni
- absolutno odpornih sort na glivične bolezni ni. Da boste to odpornost lažje razumeli, jo primerjajte z odpornostjo Izabele ali Jurke. V normalnih letih teh sort ni potrebno škropiti. V izjemnih razmerah - veliko dežja (velika infekcija), pa sta potrebni 1-2 škropljenji.
- večina novih namiznih sort odpornih na glivične bolezni, niti po listju, niti po izgledu grozdja, vonja, okusu, itd. ne morete ločiti od tradicionalnih namiznih sort.
- pomembno pa je, da te nove namizne sorte, zaradi svoje odpornosti na glivične bolezni in nižje temperature omogočajo tudi v Sloveniji poleg ljubiteljskega tudi komercialno ekološko pridelavo zdravega, kvalitetnega namiznega grozdja.
Lp, vrtin1

silva30 · Objavljeno: 21 Apr 2010 09:59 Naslov sporočila:

Uau tole pa je zanimivo, ni kaj. Shocked

Bom še kar nekajkrat prebrala.
Čez kakšni dve leti bom pa lahko tudi komentirala. Wink

Igy · Objavljeno: 21 Apr 2010 11:48 Naslov sporočila:

No izgleda, da bodo moje sanje, kmalu uresničene.
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.

Igy · Objavljeno: 23 Apr 2010 13:46 Naslov sporočila:

Sicer sem dolgo iskal prostor, a na koncu sem še našel prostora za 5 sadik, vsaj za testiranje.
Prihajo po pošti, verjetno bodo posajene še danes.
Za naprej me zanima: Kako trta prenaša zbita ilovnata tla oz. ali obstaja podlaga za težka tla??
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.

Optimist · Objavljeno: 23 Apr 2010 15:13 Naslov sporočila:

kravzlj · Objavljeno: 23 Apr 2010 15:13 Naslov sporočila:

Hej!

Naj povem da sem danes od vrtin1 dobil potaknjence.

Hvala še enkrat, poročam o uspehu.

Lp Luka
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

Igy · Objavljeno: 28 Apr 2010 07:24 Naslov sporočila:

Nabavil sem pri trsničarju objavljenem zgoraj in to sorte iz seznama zgoraj.
Posadil sem jih takoj ko sem jih prinesel s pošte.
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.

Optimist

babaco

Optimist, tole so sorte, ki sem jih dobil; Nero, Regent, Gold perle, Sufolk red in Avgustovski muškat.
Me pa zanima, če so odporne na akarinozo in erinozo ( pršice ), če se šteje, da so relativno odporne na bolezni.
_________________
babaco

mfranc

Jaz sem po svetovanju vrtin1 in trsničarja izbral sorto Regent, ki je zelo znana in sorto Königliche Esther, moja želja je bila dve črni Rolling Eyes

sorti, ki zorita v razmaku nekaj tednov.
_________________
mfranc

Igy

Novo posajene sadike že brstijo.
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.

babaco

Trte lepo rastejo, poganjki so dolgi že 20cm.
_________________
babaco

orhy

mfranc

Hja, moje dve reve so šele začele s poganjki, sploh ena je bila dolgo v komi Rolling Eyes

, sedaj se je le prebudila.

Res pa je, da so posajene ob severozahodni fasadi, brez sonca....
Ko bodo poganjki nekje 0,5 do en meter, jih pa okrog vogala zavijem na jugozahodno stran; potem pa imajo da rastejo Wink

LP
_________________
mfranc

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli