|
Vse o vseh rastlinah Za nas z zelenimi prsti ...
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
Igy
Pridružen/-a: 13.05. 2009, 08:34 Prispevkov: 1738 Kraj: Gorenjska
|
Objavljeno: 21 Dec 2009 17:46 Naslov sporočila: RASTLINE ZA ZASTIRANJE |
|
|
TI " mulch plants" imajo funkcijo, da tvorijo veliko listne in vejne mase,iz katere nastane čimveč humusa.
V naravi so to praktično vse rastline, ampak tukaj je poudarek na tistih , ki imajo to lastnost bistveno bolj izraženo kot druge.
Pri tem me ne zanima neka eksotika ampak po možnosti nekaj kar raste v našem okolju. _________________ LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 21 Dec 2009 18:44 Naslov sporočila: |
|
|
Gabez, lucerna, detelje, regrat... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tiberian
Pridružen/-a: 10.11. 2009, 12:00 Prispevkov: 89 Kraj: Grajenščak (Slovenske gorice)
|
Objavljeno: 24 Dec 2009 16:00 Naslov sporočila: |
|
|
Glede na zelo hitro rast, bi izmed lesnatih rastlin prišle v poštev vse vrste vrb in topolov in siva ter črna jelša. Seveda bi bilo treba zato, že imeti drobilnik. Sam sem razmišljal o zastiranju sadnih dreves s pšenično in ječmenovo slamo, pa se malo bojim, da bi se mi preko zime pod njo naselil voluhar. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tinko Vedno v gibanju - leteči vrtnar
Pridružen/-a: 04.12. 2007, 12:40 Prispevkov: 2234 Kraj: Rovte, Šentjernej, Strunjan
|
Objavljeno: 24 Dec 2009 21:31 Naslov sporočila: |
|
|
Voluhar gor, voluhar dol, jaz sem letos zastrl z vejami, vejicami in listjem okoli dreves. Prostora bo dovolj tudi za voluharja. Upam pa, da mi bo priskočila na pomoč kuna, ki je prisotna na njivi (vidne markacije z iztrebki). Tudi podlasica in dihur jih rada preganjata. Poleti pa kače. Poskusi, pa boš videl. Ali pa počakaj do zgodnje pomladi, ko voluhar ne išče več toplega zavetja.
Nazadnje urejal/a tinko 25 Dec 2009 16:43; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tiberian
Pridružen/-a: 10.11. 2009, 12:00 Prispevkov: 89 Kraj: Grajenščak (Slovenske gorice)
|
Objavljeno: 25 Dec 2009 13:22 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala za vzpodbudo. Najverjetneje bom res zastrl zgodaj spomladi. Sem pa tudi sam prebral o koristnosti kun, podlasic, dihurjev, ujed in kač. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tinko Vedno v gibanju - leteči vrtnar
Pridružen/-a: 04.12. 2007, 12:40 Prispevkov: 2234 Kraj: Rovte, Šentjernej, Strunjan
|
Objavljeno: 25 Dec 2009 17:12 Naslov sporočila: |
|
|
V člankih o permakulturi sem omenjal, da sem letos čistil grmovje okoli njive, ker se stalno zarašča. Vse veje, ki so bile tanjše od 10 cm sem zvlekel pod sadna drevesa kot zastirko. Na vrh sem nametal vejice z listjem. Kjer je ostala praznina, pa sedaj dodajam odpadlo listje, ki se mi kar sam ponuja ob cestah in ga hodim grabit. Ko mi je zmanjkalo požaganega grmovja, sem zvlekel pod drevje vse napol razpadle veje, posekane v prejšnjih letih.
Zastirko bom obnavljal tako, da bom grmovje obsekal dvakrat na leto, ko bo najbolj olistano.
Poleg omenjenega sem nabavil mešanico za zeleno gnojenje. V napol razpadlo zastirko bom sadil tudi grah. Kupil sem večji paket. Nekaj bom pridelal za prehrano, kar bo životarilo, bo za zastirko. Podobno bom naredil tudi s fižolom in še nekaterimi rastlinami. Trenutno je več kot 200 m2 zastrte površine. Nekaj bi moralo zrasti. Do sedaj sem prekopaval le 30 m2, pa je bilo zelenjave kar precej. To bom delno še naprej obdeloval klasično, sejal solatnice, sadil paradižnik in dišavnice ter ostale povrtnine. Ko bodo pobrane, pa bom zasejal z mešanico za zeleno gnojenje, ki ni odporna na mraz. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 26 Dec 2009 19:01 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz na tvojem mestu zastirke ne bi obnavljal, ampak bi ustvaril živ habitat rastlin. Hranila, zastirko, zdravje, raznolikost, naravno odpornost bo nudil ta živ habitat. Vsa potrebna semena in rastline lahko z malo časa prineseš iz okoliške narave. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Igy
Pridružen/-a: 13.05. 2009, 08:34 Prispevkov: 1738 Kraj: Gorenjska
|
Objavljeno: 08 Jan 2010 12:23 Naslov sporočila: |
|
|
Ker ne vem ali so te živali blizu, bom zastiral spomladi. _________________ LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 30 Jan 2010 18:21 Naslov sporočila: |
|
|
tiberian je napisal/a: | Glede na zelo hitro rast, bi izmed lesnatih rastlin prišle v poštev vse vrste vrb in topolov in siva ter črna jelša. Seveda bi bilo treba zato, že imeti drobilnik. |
Mislim, da za to ni potreben drobilnik. Lesno maso preprosto odložiš v takšnem stanju kot je. Glive bodo zelo vesele takšne lesne mase, posledično tudi zemlja.
Tinko, se ti je od mojega zadnjega obiska stvar kaj bolj posedla? Ravno zadnjič sem skakal po podobnih lesnih kompostih. Tako lepo se lomi, drobi in posede, spodaj pa odličen humus. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tiberian
Pridružen/-a: 10.11. 2009, 12:00 Prispevkov: 89 Kraj: Grajenščak (Slovenske gorice)
|
Objavljeno: 04 Feb 2010 14:09 Naslov sporočila: |
|
|
No, to že. Ampak z drobljenjem ali vsaj sekanjem na manjše koščke pospešiš proces preperevanja in prej prideš do komposta. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 04 Feb 2010 15:42 Naslov sporočila: |
|
|
Aha, o pridobivanju komposta govoriš, da ga potem uporabiš drugje? Jaz sem misli na lesno maso, recimo v sadovnjaku. Kolikor sem videl, je že po enemu letu kar veliko humusa pod takimi lesnimi kupi, zato se mi ne zdi potrebe po drobljenju, bistvo je, da je lesna masa prisotna in skrbi za življenje zemlje itd. Se ti zdi to smiselno? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
orhy
Pridružen/-a: 31.03. 2008, 22:49 Prispevkov: 2353 Kraj: nmv 582
|
Objavljeno: 04 Feb 2010 16:18 Naslov sporočila: |
|
|
zuf je napisal/a: | Aha, o pridobivanju komposta govoriš, da ga potem uporabiš drugje? Jaz sem misli na lesno maso, recimo v sadovnjaku. Kolikor sem videl, je že po enemu letu kar veliko humusa pod takimi lesnimi kupi, zato se mi ne zdi potrebe po drobljenju, bistvo je, da je lesna masa prisotna in skrbi za življenje zemlje itd. Se ti zdi to smiselno? |
zuf, ali ti staviš tudi papir v kompostnik med kuhinjske odpadke ?
Časopisni papir najbrž ni primeren zaradi vsebnosti kovin, ali kak drug zaradi vsebnosti posebnih lepil...ampak recimo papirnate kuhinjske brisače in ostalo v približno taki sestavi pa bi najbrž šlo, saj papir je v osnovi les in bi moglo po moje razpasti.
lp |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 04 Feb 2010 16:42 Naslov sporočila: |
|
|
Brisačke, servetke grejo na kompost. Papir, časopis ipd. hranimo, ker vsake toliko časa zbira vrtec. Kar se tiče mojega vrta, komposta nimam. Vse "kompostiram" na končnih mestih. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
katrinca Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42 Prispevkov: 10188 Kraj: Maribor
|
Objavljeno: 04 Feb 2010 16:58 Naslov sporočila: |
|
|
Lahko vam napišem iz lastnih izkušenj kaj sigurno ne spada na kompost, čeprav ni oporečno. Ogljikovi hidrati. Nekoč smo imeli v kleti poplave. In namočilo mi je testenine za psa. Čeprav sem prebrala, da se ne sme, sem jih dala na kompostni kup, ker se mij je zdelo škoda zabrisati v smetiščno kanto. Čez dve leti so izgledali popolnoma enako. No, pol so pa le šli v kanto _________________ Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 04 Feb 2010 17:01 Naslov sporočila: |
|
|
Niso se razgradili? Čist adijo.
amm, te zadnje prispevke lahko premaknete v temo o kompostu. tale prispevek pa zbrišete. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tiberian
Pridružen/-a: 10.11. 2009, 12:00 Prispevkov: 89 Kraj: Grajenščak (Slovenske gorice)
|
Objavljeno: 04 Feb 2010 17:44 Naslov sporočila: |
|
|
Zuf, seveda je smiselno, ampak sam imam določene pomisleke, da bi okoli dreves postavil kupe lesa, ki bi se počasi sesedali zaradi razpadanja (vsaj doma mi tega zaradi kazenja okolice verjetno ne bi pustili) . Končni produkt vsake zastirke iz organskih materialov pa je verjetno kompost oz. plast humusa, ki je pa seveda še kako dobrodošel. Lahko ga uporabiš kar pri drevju ali pa drugje. Tudi sam se nagibam k temu, da bi kot zastirko uporabil slamo, mogoče kakšne manjše veje, mednje pa bi posadil česen, por, čebulo (nekaj od teh) in hren (zaščita pred voluharjem in "škodljivci"). En mikolog mi je povedal, da bi s tem sicer naredil ugodne pogoje za rast saprofitskih gliv (plesni in druge, ki se prehranjujejo z odmrlo organsko maso), se mu je pa zdela koristna ideja o zadrževanju vode, povečani biološki aktivnosti in drugih pozitivnih učinkih zastirke.
Nazadnje urejal/a tiberian 04 Feb 2010 18:00; skupaj popravljeno 1 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 04 Feb 2010 17:55 Naslov sporočila: |
|
|
Palice, hlodi in veje tu in tam, super. Tudi jaz ne bom na veliko zastiral, ker tega ne vidim v naravi. Bolj mi je pri srcu živ habitat, ki uravnava sam sebe.
Bo Tinko poročal kako se mu je debela plast lesne zastirke obnesla okoli dreves. Meni je delovalo vredu in se mi zdi, da ne bo težav, ne bi pa tega delal v naprej. So boljše možnosti. Jaz bi obrezano drevje in grme v majhnih količinah pometal v vegetacijo okoli dreves in v bližini. Ostalo pa nekam na kup, če je že potreba po obrezovanju.
Vidim, da si uredil prispevek. Tudi tegale sem že parkat uredil. Zanima me, zakaj bi delal zastirko? Živa vegetacija ne pride v poštev? Pri mlajših drevesih mi je še nekako logično, da uravnavamo bližnjo rast trav itd, samo pri odraslih drevesih pa ne vidim potrebe po košnji. Razen zaradi kašnih drugih razlogov. Kaj praviš? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tiberian
Pridružen/-a: 10.11. 2009, 12:00 Prispevkov: 89 Kraj: Grajenščak (Slovenske gorice)
|
Objavljeno: 04 Feb 2010 18:24 Naslov sporočila: |
|
|
To se mi zdi smiselno zaradi zadrževanja vlage v tleh, gnojenja (preko razpada organske snovi) in povečane biološke aktivnosti tal (hrana za deževnike in druge), zmanjšanje tekmovanja s travami za vodo in hranila. Seveda pa je res tudi to, kar zagovarjaš, da lahko v ta namen odlično služijo tudi rastline z globokimi koreninami oz. tiste, ki črpajo minerale iz globljih plasti tal. V ta namen sem lani okoli na novo posajenih drevesc posadil tudi nizki fižol, ki je vezal tudi dušik, a sem pobral plodove, kar pomeni, da sem ga na ta način večino tudi odnesel. Za letos pa imam v načrtu kar sem napisal prej... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 04 Feb 2010 18:30 Naslov sporočila: |
|
|
Naj lepo rase!
Tisti, ki ne vedo, fižol in grah se pokosita, kadar je cvetenje nekje na polovici. Veliko dušika se na tak način vrne v zemljo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
orhy
Pridružen/-a: 31.03. 2008, 22:49 Prispevkov: 2353 Kraj: nmv 582
|
Objavljeno: 04 Feb 2010 22:29 Naslov sporočila: |
|
|
zuf je napisal/a: | Naj lepo rase!
Tisti, ki ne vedo, fižol in grah se pokosita, kadar je cvetenje nekje na polovici. Veliko dušika se na tak način vrne v zemljo. | Detelja tudi.
Ampak ne razumem glede graha in fižola , ali ju nekje namenoma poseješ, da ju ob cvetenju pokosiš?
In ob tem ne uporabiš niti zelenega in niti suhega pridelka |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|