Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

sempervivum · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 14:06 Prispevkov: 1032

Ilovka, ki jo mnogi "vrtnarski recepti" priporočajo za vzgojo rastlin je idelana prst.

Gre za hranljivo mešanico gline in peska, ki se spomladi hitro segreje. Sposobna je vsrkati vodo, vendar je propustna in voda tako ne zastaja ob koreninah rastlin ... Ilovka ni ne preveč kisla, ne preveč alkalna - vedno je okoli nevtralnega pH, zato je odlična za vzgojo večine rastlin ...

Ilovka in ilovica - to sta torej dve različni prsti!

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Kako pa v praksi prepoznaš ilovko? Ali jo je možno dobiti tudi tam, kjer prodajajo ostale zemlje?

sempervivum · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 14:06 Prispevkov: 1032

Jaz ne vem, če se jo sploh da kupiti. Ne gre za kompost, ampak za prst, zemljo, ki je še v naravi na na kateri rastejo rastline.

Če bereš sestavo kompostov, ki jih prodajajo, nekateri od njih omenjajo, da jim je dodana ilovica, videti pa ni - vsaj na oko ne, da bi bilo res.

Pomoje je najbolje, da opazuješ krtine - če je v njih ilovica, se jih splača "ukrast" in doma presejat, ali vsaj na roke ven zmetat večje kamne. Pri nas je na polju taka prst, morda je tud pri vas. Lahko pa seveda narediš dnevni kop - z lopato se lotiš odkopavanja in odstraniš vrhnji del rastlin, da vidiš kakšna prst je spodaj. To s krtinami je lažje.

Zemlja iz krtin je uporabna sama neposredno ali z dodatki šote, peske, komposta ... Tam, kjer ni življenja (hranljive zemlje) krt ne rije, ker nima kaj jesti.

tomaz · Pridružen/-a: 02.01. 2008, 17:32 Prispevkov: 12 Kraj: Bled

Samo za obrazložitev glede ilovnate zemlje. Ilovnate zemlje so v bistvu vrtne zemlje, ki imajo nekje do 3 % organskih snovi. Seveda se med seboj razlikujejo po strukturi, teksturi, pH-ju, po deležu določene gline itd. Ilovnata zemlja se zato razlikuje po deležu gline, glino pa sestavljajo razne glinice: bentonit, montmorilonit, kaolinit, ilit... Glede teh 'sestavin' ločimo različne ilovnate zemlje ali ilovnate komposte. Dobra stvar le teh je prav v glinah, zato v 'umetnih' substratih dodajamo šotam in kompostom koncentrirane gline. Tu pa je za proizvajalce velika možnost manipulacije, ker se gline težko opazijo v zemlji, saj se jih doda samo 40 - 120 kg/m3 in ker lahko proizvajalci dodajo dobre (kakovostne) gline ali pa navadne manj kakovostne gline. Podoben efekt tem glinam nudijo vulkanski tufi zeolitne osnove, ki imajo visoko puferno kapaciteto za vodo in določene hranilne spojine. Za pripravo sadilne zemlje je dobro nabirati krtinovko, ker je to vrhnja živa plast ilovnate zemlje, ki je lepo razrahljana, je pa tudi polna škodljivcev, patogenih organizmov in plevelnih semen, korenin ipd. Zato je priporočljivo tako zemljo presejati skozi 10 mm sito in dati na pladenj v pečico na 120 stopinj C za eno uro. Druga varianta pa je, da poiščete kakšen gradbeni izkop v katerem je ilovica. Ta je dokaj sterilna in neoporečna zato ji samo dodate do 20 % komposta in do 30 % bele šote. S tem jo oživite in znižate pH vrednost. Dobro je če taka mešanica stoji kakšen mesec, da se pH stabilizira in struktura sesede.
Za sukulente taki mešanici dodamo še tretjino vulkanskega plovca ali agroperlita za bolj občutljive sadike. Alternativa temu je mleta opeka, ki pa po fizikalnih lastnostih zaostaja za prej omenjenim.

trajnice · Objavljeno: 05 Jan 2008 11:02 Naslov sporočila: dobra vrtna prst

Ker se je razvila debata o prsti, v katero se je vključil tudi strokovnjak za substrate in prsti, pa naj svoje dodam še jaz.

V vrtu vedno iz najslabše prsti lahko naredimo dobro, v kateri bodo rastline odlično rasle! To pa seveda niti slučajno ni lahko. Procedure so dolgotrajne in komplicirane, zato se seveda zatekamo k nadomeščanju slabe zemlje z dobro.

Dobra vrtna prst pa ne more biti šotnica. Šoto sicer lahko dodajamo, ni pa nujna, razen, ko gojimo na vrtu rastline, ki zahtevajo kisla tla.

Profesionalni vrtnarji zaradi različnih razlogov v vsem razvitem vrtnarskem svetu uporabljajo za vzgojo rastlin v lončkih skoraj izključno šotnice. Nekaterim sicer dodajajo tudi sestavine, ki jih omenja Tomaž. In te so vsekakor mnogo boljše od tistih, ki so skoraj izključno iz šote.

Zelo, zelo, zelo redke so v svetu vrtnarije, ki sadijo rastline v navadno vrtno prst, ker je to pač mnogo težje in dražje od vzgoje v šotnih substratih. Baje v zadnjem času nekatere manjše angleške vrtnarije za vzgojo trajnic to že tudi počnejo.
Naša vrtnarija to že od nekdaj počne. Pri tem je bila deležna nemalo začudenja in tudi kritik s strani naših prvih kupcev in seveda tudi drugih profesionalnih vrtnarjev. Ker rastline, vzgojene na ta način, pač ne kažejo tako lepega videza, kot tiste, ki so vzgojene v šotnici.

Naše izkušnje so odlične!

Jožica Golob-Klančič

sempervivum · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 14:06 Prispevkov: 1032

O moji "ljubezni" do šote sem se že razpisala na tem forumu, glede na rastlina, ki jih gojim (kaktusi in sočnice, ki so sovražniki šote!) sem fanatičen nasprotnik te štrenaste prsti, kot jo jaz imejujem.

Slovenski netreski, kupljeni po pošti (V Vitovljah ali Šentilju) so vedno prišli na moj naslov v tako teškem paketu, da mi sprva ni bilo nič jasno. Ko sem odprla . glej - netreski posajeni v ZEMLJO - ne v nadomestek. Grem k Strgarju, netreski in sedumi v prsti, čisto taki, ta pravi ...

Grem v Bmx, Bhs, Lcl, Ob in podobno - lončki, lahki kot balerine, notri nekaj štren šote (umetno pridobljene iz lubja!!!), dolgih po meter in pol, gor na vrh pa netreski. Uvoz iz Nizozemske! Cena zanemarljiva, rožice

na spidu z raznimi hormoni. Pot domov s takim lončkom je seveda lahka, ampak še preden doma župo pristavim, moram netreske presajat. Ker če jih pustim v tej šoti, jih bo drugo leto bistveno manj, kot sem jih kupila.

Enako je s kaktusi. Na žalost edini kaktusi, ki jih lahko kupiš v Sloveniji in so posajeni v zemljo za kaktuse, že zdavnaj ne prihajajo iz Ljubljane ... Tu šiba samo še uvoz. Gojenje "domačih" se je preselilo bolj na vzhod, jaz še zmeroma čakam, da se "sami javijo" na ta forum!

Kar pa zadeva pojasnilo tomaza okoli komposta, hvala zanj, tomaz. Je iz prve roke in - za zemljo imam precej trdo bučo - ko bom ekrat razumela vse to, bom tudi točno vedela, kateri vrtnar ali uvoznik nas okoli prinaša. No, uvozniki skoraj vsi...

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Ste mi pa otežili nakup zemlje za prihodnje leto :? . Doslej sem zemljo za lončnice kupovala nekako takole:
1. zapoved - kupiti namensko zemljo za moje rožice

2. zapoved - ne sme biti najcenejša, sploh ne iz kakšnih velikih akcij
3. zapoved - pazljivo poslušati in brati mnenja ljudstva.
In tako sem pristala pri eni ali dveh, ki sta mi kar ustrezali. Kaj je notri sploh nisem gledala, tako ali tako ne bi dosti razumela. Sem pa enkrat kupila eno vrečo v vrtnariji, tam kjer sem kupila balkonske rože, po njihovem nasvetu, da je gotovo boljša od drugih čeprav hvaljenih znamk. Ni bila Twisted Evil

. Doma se je ne lotim pripravljati - tisti postopek razkuževanja mi čisto nič ne diši, le za pelargonije vedno dodam nekaj nerazkužene krtinovke in potem oplevem kakšen plevelček v koritu.
Sedaj bom pa ob vsakem nakupu razmišljala, kje sem ga "us****" in koliko so me uspeli okrog prinesti Crying or Very sad

trajnice

Muha je načela vprašanje zemlje za lončnice. Razlikovati moramo primerno prst za vzgojo vrtnih rastlin in lončnic ter balkonskih rož. Tu je razlika velika!
Vrtne rastline, ki so vzgojene v lončkih v vrtni prsti, se hitro ukoreninijo in lepo rastejo. Mi je nič ne razkužujemo, ker gojimo rastline zunaj in bodo tudi v vrtu rasle zunaj. Od njih pričakujemo, da ne zbolevajo (vsaj ne za nevarnimi boleznimi), sicer itak za nas in za vrtove niso uporabne. Plevelčke je pač treba pleti.

Ko pa govorimo o balkonskih rožah in sobnih lončnicah, ki se gojijo v rastlinjakih, je pesem čisto drugačna. Tam se bolezni mimogrede razširijo in zato vrtnarji skrbijo za razkuževanje rastlinjakov, zemlje, zraka in tako dalje. Doma pa od balkonskih rastlin pričakujemo takojšen učinek, a le za eno sezono! Potem vržemo proč. Tako v šotnici, razkuženi, stalno oskrbljeni s kemičnimi gnojili itd. dajo odličen učinek. Zato jih lahko sadimo v šotnice.

Jožica

tomaz · Pridružen/-a: 02.01. 2008, 17:32 Prispevkov: 12 Kraj: Bled

Vidim, da ste zelo naperjeni proti šoti, zato bi rad še par stvari objasnil glede tega. Proti šoti je zlobirana propaganda s strani energetskih lobijev, ker se bojijo, da jo bo njim zmanjkalo za elektrarne in toplarne. Vsa šotišča v Evropi, Kanadi ob Baltiku imajo stroge zakonske predpise o izkoriščanju, rekultivaciji, biotski raznovrstnosti ipd. Izkoriščane površine manj kot 1% razpoložljivih
Šota je nujen produkt v profesionalnem vrtnarstvu. Nadomestki kot lesna vlakna, komposti, kokosova šota idr. še niso dorasli enkovredni uporabi za večino kultur, veliko pridelkov pa se že goji samo na kokosovi šoti ali lesnih vlaknih. Belo šoto nujno potrebujemo za nižanje pH vrednosti substrata, za višanje vrednosti C v zemlji (razmerje C/N) za zadrževanje vode... Večino kultur, ki jih 'umetno' gojimo potrebuje pH okrog 6,2. Če imamo za osnovo ilovnato zemljo ali ilovnati kompost z do 15 % org. mase moramo uporabiti belo šoto. Vsi drugi materiali zakisajo premalo ali pa dodajo preveč C. S pravim pH je dostopnost hranil veliko boljša (manjša poraba gnojil) rastline so bolj zdrave in odporne na bolezni in škodljivce. Veliko nadomestkov je uporabnih, noben pa nima vseh karakteristik šote. Črna šota se lažje nadomesti z raznimi komposti, kokosovo šoto, kompostiranim listjem in lesnimi vlakni ipd. Moramo ločiti šoto v profesionalni uporabi in hobi uporabi. Tudi jaz sem pristaš manjšega deleža šote in sem proti čistim šotnim substratom, še posebej v hobi programu. Pri nas delamo lesna vlakna in smo naredili preko 30 poskusov z zelo dobrimi rezultati, potem kisamo komposte z posebno pripravljenimi kislinami in veliko drugih stvari, ki so delno uporabne, delno ne. Pa še vedno ne moremo brez bele šote in brez črne šote.
Z pametno uporabo šote, kompostov, ilovice in mineralnih dodatkov lahko naredimo primeren substrat za vsako kulturo, ki ne bo prehitro sušil in bo nudil povprečno rast rastlin (ne superiorne rasti za nizozemsko borzo).
Dejstva: Prav v Sloveniji smo najmanj ozaveščeni glede šotnih nadomestkov med razvitimi EU državami
Prav v Sloveniji smo tudi edini, ki nikjer in nikakor ne smemo pridobivati šote.(zlate izjeme so zlate krave na ljubljanskem barju)
Prav v Sloveniji pridelamo najmanj lastnih substratov per capita in uvozimo veliko (nadpovprečno) drek substratov (beri iz kanalizacijskih in komunalnih kompostov) pa se glede tega nihče ne skira. Na koncu je vse skupaj biznis, če govorimo o drugih dejstvih: šota je najbolj sterilen material glede patogenih org., je najmanj radioaktiven material med vsemi omenjenimi in v njej najlaže kontroliramo nivo hranil, ki so rastlinam najhitreje dostopne.

Kosobrin · Objavljeno: 21 Jan 2008 10:57 Naslov sporočila:

Sam za balkonske rože uporabljam tisto zemljo, ki jo izkoplje naš prijatelj krt, ko si koplje rov in s tem tudi rahlja zemljo. Iz nje pberem večje kamne, sicer so bolj redki, ponavadi pa manjše kamenške pustim kar v tej zemlji. Tudi za potaknjence uporabljam to zemljo. Moram povedati, da vse rastline lepo uspevajo v tej zemlji, pa še prihranek je, ker ni potrebno kupovati zemlje.
LP Borut

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli