|
Vse o vseh rastlinah Za nas z zelenimi prsti ...
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
katrinca Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42 Prispevkov: 10188 Kraj: Maribor
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
greeny
Pridružen/-a: 25.06. 2008, 18:09 Prispevkov: 888 Kraj: Murska Sobota
|
Objavljeno: 26 Dec 2008 09:35 Naslov sporočila: |
|
|
Physalis peruviana
_________________ Verde, que te quiero verde! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
trajnice
Pridružen/-a: 02.01. 2008, 17:24 Prispevkov: 493 Kraj: Vitovlje
|
Objavljeno: 29 Dec 2008 05:44 Naslov sporočila: |
|
|
Physalis alkekengi ali navadno volčje jabolko pri nas v Sloveniji raste tudi v naravi, goji pa se tudi po vrtovih zaradi zelo lepih plodov (oziroma njihovih ovojnic), ki so odlični za trajne zimske aranžmaje.
To je izjemno trpežna in ekspanzivna trajnica, ki se bogato razrašča s podzemnimi pritlikami in je včasih že kar nadležna, če jo sadimo med bolj šibko rastoče trajnice. Potrebuje torej v vrtu primeren prostor, kjer ne bo drugim rastlinam v napoto. Ni pa se ji zaradi te lastnosti treba odreči.
Vrtnarji pa so razvili tudi sorto (Physalis alkekengi 'Miniature'), ki pa je miniaturna le v odnosu do osnovne vrste, saj še vedno zraste 30 do 50 cm v višino in se razrašča nekoliko manj hitro, kot osnovna vrsta, zato je laže 'ukrotljiva'.
Jožica
www.trajnice. com |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107
|
Objavljeno: 11 Nov 2011 13:03 Naslov sporočila: |
|
|
Danes na hitro pobrani , zaradi napovedane jutranje slane v naslednjih dneh:
Že odkar sem spoznala perujsko volčje jabolko, me je zanimalo, če je užiten tudi ta. Končno sem našla odgovor na WIKIPEDIJI . Navaja, da je uporaben tudi v prehrani in zdravilstvu .IN TULE
Seveda sem ga poskusila - zaenkrat ziheraško le pol jagode. Okus je zelo podoben onim, ki smo jih jedli na Paradajzfešti. Sladek s kiselkastim priokusom, mnjami! Če bom jutri še čila in zdrava , bom obrala kar vse lampijončke, ki še visijo po grmovju.
Kaj bi se trudila s prezimovanjem perujskih, če s temi aklimatiziranimi nimam praktično nobenega dela . |
|
Nazaj na vrh |
|
|
trajnice
Pridružen/-a: 02.01. 2008, 17:24 Prispevkov: 493 Kraj: Vitovlje
|
Objavljeno: 12 Nov 2011 05:50 Naslov sporočila: |
|
|
Muha, previdno pri uživanju lampiončkov! Saj veš, vsako zdravilo se jemlje 'po kapljicah'. Mislim, da to le ne bo 'zelenjava', ki si jo lahko narediš cel krožnik.
Sicer pa si poiskala dober link, ki pove o tej rastlini marsikaj.
Jožica _________________ www.trajnice.com |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107
|
Objavljeno: 12 Nov 2011 07:07 Naslov sporočila: |
|
|
trajnice je napisal/a: | Muha, previdno pri uživanju lampiončkov! Saj veš, vsako zdravilo se jemlje 'po kapljicah'. Mislim, da to le ne bo 'zelenjava', ki si jo lahko narediš cel krožnik.
Jožica |
Jožica, tole tvoje opozorilo se mi zdi za splošno internetno bralstvo zelo na mestu. Zato sem ga citirala, da pade v oči.
Sicer jih pa za poln krožnik tudi ni lahko nabrati . Pa okus, čeprav prijeten, ni tak, da bi vabil k uživanju večjih količin. Tiste tri jagode, kolikor sem se jih upala pojesti, niso pustile nikakršnih zaznavnih posledic.
Pa še star članek iz Kmečkega glasu (na internetu se ga da najti samo še v Posnetku)
V LAMPIJONČKIH SKRITI SADEŽI
07. 10. 20 (21:40)
Užitni in uporabni
Le malokdo ve, da se v lepih oranžnih lampijončkih skrivajo užitni plodovi, podobni paradižniku češnjevcu. In če je jesen lepa in topla, lahko na vrtovih še vedno najdemo lampijončke, ki so pravzaprav plodovi volčjega jabolka, oviti v pergamentno ovojnico. Pri nas jih gojimo na vrtovih za okras, za zimske šopke, drugje pa iz njih pripravljajo džeme, želeje, kompote, omake in še kaj.
Perujsko volčje jabolko (Physalis peruviana) in navadno volčje jabolko (Physalis akekengi ali P. frachetii) uvrščamo v družino razhudnikov (Solanaceae), kamor spadajo tudi paradižnik, paprika, jajčevec in krompir. Perujsko volčje jabolko izhaja iz tropskih območij Južne Amerike. Iz Peruja so ga v svet zanesli Portugalci. Posejali so ga na Rtu dobrega upanja, da bi jim na njihovih dolgih čezoceanskih potovanjih rabilo kot vir svežega sadja v boju proti skorbutu. Tam so ga na začetku 19. stoletja našli angleški naseljenci, ki so ga prenesli v Avstralijo. Volčje jabolko pogosto imenujejo tudi zlata jagoda, pri nas pa mu pravijo tudi fizalis ali physalis, kapska kosmulja, perujska češnja, kitajska laterna, pokalin, rdeča punčica, judovska češnja in zemeljska češnja.
Opis rastline
Navadno volčje jabolko ima poleglo razraslo steblo in srčaste liste. Steblo je zelo robustno in v toplem podnebju rado podivja. Pri nas je ponekod že nezaželen kot plevel. Na kratkih poganjkih zacvetijo rumeni cvetovi, iz katerih se razvijejo okrogle majhne jagode, ovite v pergamentno dekorativno ovojnico, ki ji pravimo lampijonček. Lampijončki, ki so pravzaprav napihnjene čaše cvetov, so najprej zeleni, nato pa postanejo oranžni do oranžno-rdeči. Plodovi, ki so v notranjosti lampijončka, so po obliki in velikosti podobni paradižniku češnjevcu. Plod navadnega volčjega jabolka ni preveč okusen. Vrste z boljšimi plodovi so podobne rasti in imajo okusnejši plod. Plodovi perujskega volčjega jabolka so hrustljavi, sladko-kisli, na koncu pa malo zagrenijo. Njihov okus nas spominja malo na ananas in malo na jagodo, včasih pa na paradižnik. Najboljši so, ko porumenijo. Navadno volčje jabolko je skoraj zrelo, ko je čaša oranžno obarvana in že nekoliko osušena. Take vejice odtrgamo (navadno je to septembra ali oktobra) in jih za nekaj časa obesimo na suhem mestu, da se čaša nekoliko posuši.
Vzgoja in obrezovanje
Navadno rastline volčjega jabolka vzgojimo iz semena, trajne vrste pa lahko razmnožujemo spomladi z delitvijo korenin ali s koreninskimi potaknjenci. V podnebju, kjer sta mraz in zmrzal, jo gojimo kot enoletnico. (Perujsko volčje jabolko ne uspeva pri temperaturah pod ničlo.) Sejemo zgodaj spomladi in mlade rastlinice redno presajamo, da razvijejo močan koreninski sistem. Šibka stebla privezujemo ob oporo, ovenela stebla, ki so obrodila, izrežemo, sicer pa ne potrebujejo druge oskrbe. Jeseni oberemo popolnoma zrele plodove (ko so lampijončki popolnoma posušeni in papirnatega videza), čaše pa zavržemo. Plodovi ostanejo na rastlini, dokler ne dozorijo. Oberemo jih pred mrazom in lahko dozorijo na okenski polici. Dobro zavarovane korenine trajnih vrst lahko preživijo milo zimo in tako naslednje leto omogočijo zgodnejši pridelek.
Uporaba
Sadež perujskega volčjega jabolka vsebuje beta karoten, vitamin C (vendar manj kot navadno volčje jabolko), nekatere vitamine skupine B, fosfor, železo in druge rudnine, tanin, sadne kisline in majhne količine glikozida fizalina. Fizalin je strupen, zaradi njega so strupene tudi zelo grenke čaše. Več fizalina je v nezrelih plodovih, zato uživamo le povsem zrele sadeže. Sadeže lahko uživamo sveže ali v sadnih in mešanih solatah, lahko jih damo v pikantne jedi ali spremenimo v sladke ali kisle, presne ali kuhane omake. V Peruju sadeže vlagajo, v Indiji pridobivajo iz njih sok, v Južni Afriki pa je zelo razširjena marmelada iz tega sadeža. Pri nas gojimo predvsem navadno volčje jabolko za okras gredic in za zimske aranžmaje. V domačem zdravilstvu pa ga uporabljajo kot diuretik, antirevmatik ter za zniževanje povišane telesne temperature.
Andreja Hauptman Medved
In še DARIO CORTESE .
Izseček iz njegovega prispevka: Poudariti je potrebno, da je perujsko volčje jabolko, ki je na voljo v prodaji, vendarle okusnejše od navadnega volčjega jabolka, ki ga najdemo doma na vrtu in da navadnega vendarle ni priporočljivo uživati v velikih količinah. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
trajnice
Pridružen/-a: 02.01. 2008, 17:24 Prispevkov: 493 Kraj: Vitovlje
|
Objavljeno: 12 Nov 2011 11:35 Naslov sporočila: |
|
|
Muha, odlične članke si poiskala in jih ponudila v branje vsem, ki jih to zanima.
Je pa dobro vedno znova in znova poudarjati, da vedno in res vedno nesemo v usta le tisto, kar poznamo in z zdravilnimi (oziroma pogojno strupenimi) rastlinami seveda velja biti še toliko bolj previden. Če bi se vsi tega držali, ne bi po nepotrebnem uničevali strupenih rastlin iz bojazni, da bi se z njimi kdo zastrupil. In tudi se ne bi ljudje zastrupljali s .čemažem', strupenimi gobami in podobnim.
Narava nam nudi marsikaj, le znati moramo to uporabiti!
Jožica _________________ www.trajnice.com |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|