Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Stric Marč

RASTLINSKI STRUPI

Ker je dostop do strupov za mrčes, polže, glodavce in fitopatoloških sredstev za zatiranje rastlinskih bolezni vedno bolj otežen s predpisi zaradi skrbi za zdravje človeka, zaradi ekologije in zaradi protiterorizma (npr. hipermangana se že dolgo ni več v lekarnah), sem poskusil v borbi z rdečimi polži nekatere rastlinske strupe. Ker pa sem pri delu pregledal veliko literature in tudi sam opravil nekaj poskusov, predstavljam nekatere najbolj strupene rastline, s poudarkom na vsebnosti in lastnostih strupenih snovi. Podatki na spletu se v nekaterih primerih razlikujejo in so predvsem pri navedbah o smrtnih odmerkih rastlin pretirani, saj se LD ( letalne doze) ne določajo na človeku, pač pa na sesalcih (podgane, miši). Iz prakse pa se potencira tista zastrupitev, ki se je zgodila pri malih zaužitih količinah in ko niso poznane vse okoliščine ( teža , zdravje, starost, druge bolezni, preobčutljivost na strup itd.) predvsem z namenom varovanja zdravja. Oleander in vrtna preobjeda spadata med zelo strupeni vrtni rastlini, pa je zastrupitev relativno malo.
Na spletu so objavljene lestvice najbolj strupeni snovi, ki pa niso celovite, Ker pa je vsebnost teh strupov v rastlinah različna, je lestvica najbolj strupenih rastlin tudi drugačna.

Lestvica najmočnejših rastlinskih strupov

Butolinski toksin je toksin bakterije Clostridum botulinum. Smrtna doza je 1,3 – 2,1 nano g/kg. Uničuje živce. V malih odmerkih se uporablja v inekcijah botoksa v lepotni kirurgiji. Gre za najbolj strupeno beljakovino in najmočnejši strup.

Amotoksin je strup, ki se nahaja v nekaterih strupenih gobah ( zelena mušnica). LD 50 ( to je doza, kjer 50 % vzorca umre) znaša 0,1 mg/ kg ali 7 mg na človeka. Ker gre za več strupov, se podatki nanašajo na alfa-amatinin, ki je bel ali svetlo rumen prah, s tališčem (T) 254 C. Je topen v vodi ( 1 mg/ml).
Znaki zastrupitve nastopijo šele po 6-24 urah . Znaki pri zaužitju so bruhanje, bolečine v trebuhu, slabost, driske, krvavitev v prebavilih, nekroza jeter, odpoved jeter in ledvic,,, smrt.

Abrin je toksalbonin. Smrtna doza je 0,7 mikro g/ kg telesne teže. Nahaja se v semenih rastline Abrus precatorius, ki raste v tropih in subtropih. Je 34 krat bolj strupen od ricina.
Strup je rumenkast, vodotopen prah. prvi simptomi zastrupitve se pojavijo šele po 8 urah, kar je pomembno za uporabo pri biološkem vojskovanju.
Uničuje celice ledvic in jeter, uničuje centralni živčni sistem.
Znaki zastrupitve:
-pri vdihavanju ; cianoza ( pomodritev), močno znojenje, padec krvnega tlaka,šok, odpoved dihal
-pri zaužitju: bruhanje, krvava driska, črno blato, padec tlaka, zaspanost.kri v urinu, krči, žeja...smrt.
Protistrupa še ni.

Strihnin je strupen alkaloid iz strihninovca, to je iz semen drevesa strihninovca, ki raste v južni Aziji. Je neurotoksin in se uporablja kot strup za podgane in ptice. LD 50 za miši je 0,9 mg/ kg. Za človeka se ocenjuje , da le LD 50 100-120 mg. Je bel prašek, brez vonja, gostota je 1,36 g/ml , tališče je 284 st C. Netopen je v vodi in etru, dobro v kloroformu, v alkoholu ter v benzenu. V malih odmerkih deluje kot poživilo in ga zato nekateri mešajo med drogo ( heroin, kokain)
Pri splošnih znakih zastrupitve so značilni krči obraza, ki spominjajo na smeh.

Ricin je med naj smrtonosnimi strupi in je naravni protein. LD 50 je za ljudi 22 mikro g / kg.(intravenozno). Pri zaužitju je smrtni odmerek višji in to 1 mg / kg. Simptomi zastrupitve se pojavijo šele po 4 – 8 urah. Začetni znaki so podobni trebušni gripi. Po 36-72 urah pa nastopi smrt. Protistrupa še ni. Znaki zastrupitve so: pekoča usta, žrelo , visoka vročina, slabost, krvavo bruhanje in krvava driska, padec pritiska, srčna aritmija, levtocitoza ( značilnost zastrupitve). Stopnja ozdravljenja je nizka ( 8 %). Ricin je bel vovotopen prah, ki je občutljiv na povišano temperaturo. Kljub poskusom se ne uporablja v orožju za kemijsko vojskovanje ( toplotna nestabilnost, nestabilni aerosoli, odkritje drugih sintetskih strupov, kot so sarin, VX, prepoved kemijskega vojskovanja...), pač pa le za manjše sabotaže in atentate.
Ricin se nahaja v semenih ricinusa 1-5 %. Ker je v oljih netopen, ostaja pri stiskanju ricinusovega olja v oljni pogači. Ricin pridobivajo z namakanjem oljne pogače v vodi ( ricin je vodotopen) in nato nato z ekstarkcijo pridobijo čisti ricin. Nekateri zmeljejo zrna in z dodatkom vode dobijo nekakšen ricinusov pire, ki ga več ur namakajo v topli ( do 60 C) in ne prevroči vodi. Čeprav je že 5-20 zrn semena ricinusa lahko usodno, je zastrupitev malo. Če zrno le požremo, brez žvečenja, to potuje skozi prebavni trakt nepoškodovano tako, da ne pride do zastrupitve. Oljno pogačo lahko krmimo živini šele takrat, ko je ta toplotno obdelana ( nad 120 C), da strup razpade.
Idejo, da bi vodno raztopino ricina testiral na polžih, sem opustil, saj so znaki zastrupitve vidni šele po nekaj urah in smrt nastopi šele po 2 dneh. Učinkovitost vabe ne bom mogel primerjati z številom okoli vabe ležečih mrtvih polžev.

Cianidi se nahajajo posebno v koščicah sadja. Čeprav je cianid zelo strupen ( LD50 je 200 mg/ kg) in smrt nastopi v nekaj minutah, dejanskih zastrupitev z rastlinskimi cianidi ni. Gre namreč za zelo male količine strupov v rastlinah. Literatura govori o hitri smrti, ki je podobna srčnemu udaru, Vendar so moje izkušnje, ko smo v okviru usposabljanja ABKO zastrupili zajce v plinski komori z cianovodikovo kislino, malo drugačne. Zajec je bil najprej prestrašen, ohromel mu je tilnik, napadli so ga grozoviti krči, tresel se je, nekontrolirano je izločal iztrebke in po značilnem cianskem kriku tudi otrpnil ter končno poginil. Cianidi so tudi v rastlini lovorikovec ( zimzelen rastlina za žive meje), ki je cela strupena. Iz nje so včasih pridobivali z destilacijo cianovodikovo kislino ( Pruska kislina). Ker so cianidi vezani v obliki gulozidnih cianidov, je proces zastrupitve počasnejši kot pri čisti cianovodikovi koslini ( bledo modra zelo hlapna tekočina, vrelišče je 26 st.C, vonja po mandeljnih, se meša z vodo in alkoholom, LC ( smrtna koncentracija) 2-5 g/ minuto/m3), kjer smrt nastopi v 3 minutah ( izguba zavesti, krči, paraliza dihanja), saj se šele v procesu fermentacije v prebavilah sprošča ta kislina.

Nekatere najbolj strupene rastline iz naših logov

Opisane bodo najbolj strupene rtastline iz naših krajev, kjer se zastrupitev lahko konča s smrtjo. Opisane bodo tudi tiste, kjer je zastrupitev možna tudi z zamenjavo za kakšno drugo rastlino, kot sta jesenski podlesek ali šmarnica, ki sta podobni čemažu. Tudi korenina velike trobelike je podobna repi in še vonj ima podoben. Literatura pozna primere, ko so naplavljeno korenino otroci zamenjali za repo. Plodovi volčje češnje so sladki. Tudi pri gobah lahko pride do zamenjav. Iz palete strupenih gob bom omenil le zeleno mušnico, kjer je zamenjava lahko smrtno nevarna. Pri ostalih so bolj ali manj le prebavne težave.
Razvrstil jih bom približno po smrtni količini zaužite rastline, ki pa ni vedno v ozki korelaciji z samim smrtnim odmerkom čistega rastlinskega strupa, pač pa tudi od vsebnosti le tega v rtastlini in od kemijske vezave, ki vpliva na hitrost sproščanja le tega v prebavnem procesu.

RICINUS (kloščovec) Ricinus cummunis

To rastlino južnih krajev gojijo ponekod kot okrasno rastlino in je enoletnica. Bogati cvetovi so dekorativni. Srupena je sicer cela rastlina, vendar so najbolj strupena semena , iz katerih se stiska ricinusovo olje. Rastlina je brez posebnega vonja. Seme je prijetnega okusa. Iz smena se s hladnim stiskanjem pridobiva ricinusovo olje, ki pa ni strupeno, saj ricin ni topen olju. Strup ricin ostane v oljnem kolaču . Pogačo po stiskanju namakamo v vodi, da med mešanjem pride vodotopni ricin v vodno fazo. To vodno suspenzijo z nadaljnimi postopki obdelujemo, da dobimo čisti ricin. Za otroka je lahko usodno že eno samo zrno semena, če ga seveda pregrizne. Celo potuje skozi prebavila brez škode. Nekaj zmletih zrm povzroči resno zastrupitev pri človeku. Znaki zastrupitve nastopijo šele po 4- 8 urah po zaužitju in se najprej kažejo kot gripa. Protistrupa zaenkrat še ni. Možna zastrupitev je z zaužitjem, zastrupitev skozi koži in z vdihavanjem prahu.
Znaki zastrupitve:
-pri zaužitju: vnetje požiralnika, bolečine, krvvitev želodčne sluznice,slabost, bruhanje, driske, težave pri požiranju, kri v blati, kri pri bruhanju, padec pritiska, šok, utrujenost, zaspanost, slabost, malo in krvav urin..., nekroza jeter, ledvic, koma.
-pri vdihavanju: kašelj, vročina...
Ricin je stabilen v vodni raztopini do T 60 st.C.
Znake zastrupitve smo si lahko ogledali v eni od nadaljevank Gorski zdravnik. Seme se lahko kupi v Semenarni Ljubljana.

PREOBJEDA Acenitum napellus L

Repasta preobjeda spada med najbolj strupene rastline v Evropi in je trajnica. Zaradi lepega modrega bogatega cveta se goji tudi na vrtovih kot okrasna rastlina. V zemlji ima dva gomolja, ki vsebujeta največ strupa. Vsebuje strup akonitin, ki je je v količini 3-6 mg že lahko smrtna doza za človeka. 1 g zaužite korenine je lahko usodno. Akonitin spada ned nevrotoksine.
Rastlina je brez posebnega vonja in okusa. Akonitin je slabše topen v vodi ( 0,3 mg/ ml) , bolje v alkoholu ( 35 mg/ ml).Je bel prah s tališčem 204 st.C. Strup ni odporen na visoke temperature. Če torej želimo uporabiti akonitin za zastrupljanje golazni ( miši, polži, podgane...), uporabljamo alkoholni izvleček iz korenin , ki ga hranimo na temnem in hladnem mestu.
Znaki zastrupitve: Pekoča usta in ustnice, ohromelost v ustih in izguba okusa, bruhanje, driska mišična slabost, krči, slabitev pulza in paraliza dihal. Kot protistrup se uporablja atropin.
Pri rezanju in puljenju preodjede se priporoča uporabo rokavic, saj lahko sok rastline povzroči na koži vnetje. Možna je zastrupitev tudi preko kože.

PIKASTI MIŠJEK Conium maculatum L

Pikasti mišjek je dvoletna rastlina, ki raste predvsem ob potokih. Drugo leto zraste do višine dveh metrov. Ima votlo rdečkasto steblo, posejano z redkimi pikami ( lisami). Ima neizrazito bele cvetove v kubulicah. Listi so v obliki pahljače.Zmečkano cvetje, listi ali seme imajo vonj po miših. Zamenja se ga lahko za divji janež, dežen, divji peteršil in še nekatere . Ker je dvoletnica in se razmnožuje s semeni, je običajno na najdišču več rastlin. Strupena je sicer cela rastlina, vendar je strupa največ v korenini in v nezrelem semenu. Največ strupa je v opoldanskem času. Svež sok rastline je zelo strupen in so ga uporabili v stari Grčiji za izvrševanje smrtnih kazni. Na takšen način so zastrupili Sokrata. Najpomembenjši je koniin, ki draži in paralizira živčni sistem. Smrtna doza koniina je za človeka 0,5-1 g. Literatura navaja, da je za človela lahko usodno že 100 mg koniina. Strup je podobne strukture kot nikotin. Povzroča blokado živčnega sistema in delije podobno kot kurare, torej preko paralize do smrti. Telo razgradi strup v 48-72 urah. Koniin je oljna tekočina ( tališče je -2 C , vrelišče 166 C), ki se delno meša z hladno vodo. Z vročo slabše. Meša se z alkoholom, dobro z etrom in z drugimi organskimi topili.
LD 50 za miši je 7 mg/ kg. Zastrupitev je mogoča tudi preko kože.
Znaki zastrupitve: glavobol, vrtoglavica, bruhanje, krč, širjenje zenice, žeja, koma.
Pri zastrupitvi s strupon koniinom se znaki paralize pokažejo v pol ure, medten ko samo umiranje lahko rraja nekaj ur. Paraliza, hlad in omrtvelost se širita od spodnjih okončin proti srcu. Vzrok smrti je pomanjkanje kisika v možganih in srcu. Zastrupljenec ostane pri polni zavesti do smrti.
Pri zatiranju rdečih polžev uporabljam pikasti mišjek.
V juliju in avgustu, ko rastlina odcveti, naberem še zelena semena. Iz njih naredim alkoholno tinkturo. V poln kozarec semena nalijem alkohol in pustim stati nekaj dni. Poskusil sem tudi le pol ures staro tinkturo, pa je že bila učinkovita na polžih. V plitvo posodico dam šilce tinkture, dodam žlico sladkorja ( poži so ljubitelji sladkarij), premešam in nastavim vabo pod leseno gajbico, da ne bi prišle do vabe tudi druge živali ( psi, mačke). Strup deluje.

OLEANDER Nerium oleander L

Oleander je zimzelen okrasen grm iz Sredozemlja, ki je pogost gost okrasnih vrtov in parkov. Celotna rastlina je strupena, še posebno listi in skorja. Ker je olender grenkega in odbojnega okusa, zastrupitev praktično ni, razen v Indiji, kjer si samomorilci skuhajo čaj iz posušenih listov. Glavni strup je oleandrin, ki spada med srčne glukozide. Strup je kristalna trdna snov, brez vonja, grenkega okusa. Tališče ima pri 250 C. Gostota je 1,261 kg/l. Je termostabilen in je občutljiv na svetlobo. V vodi je netopen. Topi se v organskih topilih. Dobro topen je v heksanu. Zato za pridobivanje strupa posušene liste ekstrahiramo v tem topilu.
V rastlini je 0,08 % oleandrina. Za resno zastrupitev bi bilo dovolj 5- 15 listov, pripravljenih v čaju.
Smrtna doza LD 50 ( intravenozno) je 0,248 mg/kg. Ocenjuje se, da je zaužitje (LD 50) dovolj 250-400 mg na osebo.
Znaki zastrupitve: bolečine v trebuhu, bruhanje, pečenje v ustih, upočasnjeno in nepravilno delovanje srca, driska, pomodrela usta in koža, zaspanost, širjenje zenice, šumenje v ušesih, težko dihanje, krči, koma, smrt.

ČEMERIKA BELA Veratrum album L

Bela čemerika raste v planinskem svetu . Listi so mesnati, Beli cvetovi so piramidasto nanizani na steblu. Cvetovi imajo močam vonj, medtem ko je korenina grenkega, pekočeg okusa, z vonjem po česnu. Korenino pogosto zamenjujejo za encijanovo.
Cela rastlina je strupena, še posebno korenina. Ob vsakem nabiranju si je potrebno roke dobro oprati z milom. Posušena korenina vsebuje 5 % alkaloidov. Rastlina je struena predvsem v času vegwtacije.
Najbolj značilen strup je jervin, ki je stereoidni alkaloid. LD 50 je 7 mg/ kg. Nekatera literatura navaja LD za miši 9,3 mg/ kg in za mišje samce 29 mg/ kg. Cela rastlina je stupena, saj je v listih 0,2 – 1 % jervina, medtem ko ga je v korenini 1,5 %. Je trdna snov s tališčem pri 30 c in vreliščem pri 123 C. V vodi ni topen. Bolje je topen v alkoholu ( 10 mg/ ml).
Znaki zstrupitve: Pekoča usta in drlo, bolečine v trebuhu in želodcu, slinjenje, padec tlaka,glavobol, slabost, bruhanje, driska,zamegljen vid,vrtoglavica, mrzloca, upočasnjeno delovanje srca, znojenje, krči trebuha, kihanje, postopno otežano dihnje in zastajanje srca. Znaki zastrupitve se pokažejo 30 minut do 4 ure po zaužitju.

JESENSKI PODLESEK Colchicum autumnale L

Jesenskui podlesek je trajnica, ki cveti v jeseni in naslednje leto oblikuje seme. Globoko v zemlji ( 20 cm) je gomolj, brez vonja, močnega in odbojnega okusa. Semena in gomolji so najbolj strupeni. Do zastrupitve pride, ko ga nabiralci zdrave prehrane zamenjajo za čemaž. Listi so si sicer podobni, vendar pa ima čemaž močan vonj po česnu, še posebno, če liste zmečkamo.
Za smrt človeka je že dovolj zaužitje 10 semen ali 60 g listov.
V ljudskem zdravilstvu je jesenski podlesek poznan kot citostatik, zdravilo proti putiki, zaprtju, sredstvo proti parazitom, luskavici ( Vojno medicinski zavod Beograd). Sam sem gomolj uporabil za uničevanje polžev, vendar z omejenim uspehom, saj polži odklanjajo okus vabe. Tudi pri moji luskavici nisem zaznal kakšnega uspeha ( uporaba je le zunanja).Jesenski podlesek vsebuje strup kolhicin. V semenih ga je 0,2 – 0,8 % , v gomolju 0,4 – 0,6 % , v listih znatno manj. Kolhicin je bledo rumen prah, ki je termostabilen. Pri sežiganju rastline strup ne razpade. Čisti kolhicin je v obliki kristalov. Znaki zastrupitve se pokažejo po 2 – 24 urah po zaužitju. Smrtnoodmerki LČD50 za miši je 5,88 mg/ kg , medtem ko je za podgane smrtna doza 26 mg/kg.
Znaki zastrupitve: pekoča usta in grlo, povišana temperatura, bruhanje, driska, bolečina v trebuhu, odpved jeter in ledvic, okvara dihal, zmedenost, dilirij, smrt.

ŠMARNICE Convallaria majalis L

Šmarnice so trajnica, z belimi močno dišečimi cvetovi. Vsi deli rastline so strupeni. Vsebuje več glukozidnih toksinov ( molekula strupa je vezana na sladkor in deluje močno pospeševalno na delovanje srca) kot so konvalamarin, kanvalatoksin,kanvalarin. Kanvalamarin je bel prah, ki je slabo topen v vodi in dobro v alkoholu. LD 50 za mačke je 3,65 mg/ kg peroralno. Za človeka je LD 10 mg ali več na osebo.
Znaki zastrupitve se pojavijo v intervalu 0,5 – 2 uri po zaužitju. Razpolovni čas, to je čas, v katerem organizem predela ali izloči polovico strupa, znaša 36 – 45 ur.
Znaki zastrupitve: boleč trebuh, slabost,glavobol, zamegljen vid, driska, razširjena zenica, vrtoglavica, podivjan utrip srca, nezavest, smrt.
Podatkov o tem, koliko strupa rastlina vsebuje in koliko g jo je potrebno zaužiti za smrtno dozo, nesem zasledil.

TISA Taxus baccata L

Ta okrasni iglavec je pogosta okrasna rastlina v vrtovih in parkih. Vsi deli rastline so strupeni, razen sočen in mesnat plod, če ne pregreznemo koščico. Tisa je poznana zdravilna rastlina, ki se resno proučuje tudi kot citostatik. Glavna strupa sta taksin in taksol. Tisa raste počasi in dočaka starot tudi 600 let. Les je sicer mehak, vendar ima zelo visoko lesno gostoto. Uporabljal se je predvsem za loke v srednjem veku. Tudi za izdelavo brenkal je zelo primeren.
Vsebuje predvsem dva strupa in sicer taksol in taksin. Iglice tise so strupene tudi za živali, vendar so prežvekovalci bolj odporni zaradi specifičnosti prebavnega traka. Konj je sorazmerno občutljiv in je smrtna doza že 200 mg /kg.
Znaki zastrupitve. Nervoza, drhtenje, slab puls, širjenje zenice, plitvo dihanje, bolečine v želodcu, bruhanje, driska, slabost. Krči, paraliza srca in smrt.
Zastrupitev je razmeroma malo, razen v primeru nestrokovne uporabe v zdravilstvu ( zdravljenje plučnih bolezni, vnetje mehurja, rak jajčnika , uživanje čaja zaradi nameravanega abortusa).
Znaki zastrupitve se pojavijo po 1- 3 urah. Pri močnih zastupitvah nastopijo prej in tudi smrt lahko nastopi že po 30 minutah.
Smrtne doze za toksin sulfat : LD50 (podgana) je 20 mg/kg.
Toksin je amorfen zrnat prašek, slabo topen v vodi ( 2,4 mg/l9 in dobro v alkoholu.
Literatura priporoča čaj iz iglic kot sredstvo za uničevanje mrčesa. Poskusil sem čaj in alkoholni izvleček, s katerim sem sprejal muhe. Rezultat ni bil obetaven.

NAPRSTEC Digitalis purpure

To je pogosta vrtna okrasna rastlina, ki je dveletnica. Vsa rastlina je strupena, vendar so zastrupitve zelo redke. Vsebuje strup digitoksin, ki spada med srčne glikozide in je srčni strup. Pogosto se uporablja kot zdravilna rastlina za srce in mehur. Sušenje rastline ne zmanjšuje strupenost.
Znaki zastrupitve: nizek utrip, slabost, bruhanje, krčenje srca, zamegljen vid, halucinacije , dilirij,glavobol... sem,rt.
Ocenjujejo, da je znan slikar Van Gogh jemal naprstec kot zdravilo proti epilepsiji v obdobju prevladajoče rumene barve v slikah.
LD50 je za podgane 28 mg /kg. Ocenjuje se, da bi odrasli moški moral pojesti koraj sto semen, da bi dosegel smrtno dozo.

GLICINIJA Wisteria

Nekateri članki uvrščajo tudi to rastlino med najbolj strupene. Res vsebuje rastlina strupeni saponin visterin. Pri malemu otroku se lahko pokažejo znaki zastrupitve po zaužitju več kot dveh semen.
Znaki zastrupitve so želodčne težave, ki pa minejo v roku 24 ur.

Druge strupene rastline, kot so krizanteme, rododendron, narcise, potonike...pa v primeru zastrupitve povzročajo le prebavne težave , ki praviloma niso smrtne.

Pregled najpomembnejših rastlinskih strupov ( iz knjige Toxicology)

Naziv rastlina strupenost učinkovanje
Aethusin Aethusa cynapium LD50 (miši) več od 100 mg/kg spasmogenik
pasji peteršilj povzroča krče
Alilizotiocianat Brussica nigra LD508miši) 108 mg/kg draženje sluznice
črna ogrščica dihal
Amygdalin cotoncaster spp. LD50 22 mg/kg cianogen, dušenje
pannešplja
Anabasin Nicotina tabacum LD50 22 mg/kg blokira ganglije
Arecolin Areca cathecu LD50 100 parasimptomatik
Aristoolochic acid Aristolochia clematitis » 30 vnetje prebavil, rakotvoren
Atropin Atropa belladonna 60-100mg/kg parasimptolitik
volčja češnja
Berberin Berberis vulgaris 100 mg/kg vnetje prebavil, nefritis
navadni češmin
Brucin Strychnos nux-remica 30 mg/kg povzroča krče (spasmogenik)
strihninovec
Bulbocopnin Corydalis cava 195 mg/kg paraliza, hipnotik
Kofein Caffea arabica 200 mg/kg inhibitor fosfodiesteraze
Kanabinol Canabis satira 670 mg/kg haluciogenik
Kopsacin Capsicum ssp LD 1,6 mg/kg draži sluznico dihal, prebavil,
feferoni , čili draži kožo, dviguje temperaturo
Cheiretoxin Cheiranthus cherie LD50 0,12 mg/kg srčni glikozid
Chelidonin Chelidonium majalis 0,3 mg/kg srčni glukozid
krvavi mleček
Chrysarobin Andira araroba 4 mg/ kg celični strup, tvori tumorje
Cicutoxin Cicuta virosa 7 mg7kg spasmogenik
velika trobelika
kokain erythroxylum coca 17,5 mg/kg lokalni anastetik,evforičnost
Kolhicin Colchicum autumnale 20 mg/kg zaviralec delitev celic
jesenski podlesek
Coniine Conium muculatum 500 mg paraliza
Konin pikasti mišjak
Convallatoxin Contullaria majalis LD žaba 0,3 mg/kg srčni glukozid
konvalatoksin šmarnica
Cotinine Nicotina tabacum - blokira ganglije
Cycasin Cycas revoluta (cikas palma) 562 mg/kg karcinogenik
Cyclamin Cyclamin purpuresens - gastroentritis, hemoliza
ciklamin ciklama
Cytisin Labornum anagyroides 3 mg/kg blokator gangij
zlati dež
Digitoxin Digitalis purpurea 0,18 mg/kg srčni glukozid
naprstec
Digoxin Digitalis purpurea 0,2 srčni glukozid
Emetin Chepharicea ipecacuanha 12 mg/kg citotoksik, gastentritis
Ephedrine Ephedra vulgaris 400 mg/kg simptomimetik
efedrin navadna efedra
Gitoxigenin Digitalis ssp. 3 mg/kg srčni glukozid
Hellebrin Hellebarus ssp. LD10 0,6 mg/kg gastroentritis
črni teloh
L.Hyoscyamine Solan aceae /razhudniki) LD 60-100 mg parasymptomatolitic
Hypericin Hypericum ssp. - Fototoksik
Khellin Ammi visnage 80 mg/kg spasmolitik
Lycerin Ammarill aceae - gastritis
Mascaline Laphophora Williamsi 212 mg/kg haluciogenik
mneskalin pejotl kaktus
morphine Papaver semniferum 300-500 mg/kg centralni analgetik
morfij mak
Narcotine papaver semniferum 0,83 mg/ kg spasmogenik
Nicotine Nicotine tabacum LD10 40 mg blokator ganglij
Nornicotine nicotine tabacum LD50 23,5 mg/kg blokator ganglij
Oenanthotoxin Oenanthe crocata LD(m) 0,83 mg/kg spasmogenik
divji peteršilj
Papaverine Papaver samiferum LD50 750 mg/kg spasmolitik
vrtni mak
Phasin Phascolus vulgaris - celični strup,hemoglubinik
fižol
Pheorbolester Croton tiglium - draži kožo,nastajajo tumorji
Physostigmin Physostigma venenosum LD 3 mg/kg inhibitor za acetilholin esterazo
Picrotoxin Anamirta cocculus LD 4 mg/kg spasmogenic
Pilacarpin Pilacorpus jaborandi LD50 911 mg/kg para syimathemotik
Protoanomenine Helleborus ssp. LD59 190 mg/kg gastroentritis, paraliza, draži
teloh kožo
Psilocybin Psilocybe ssp, LD50 275mg/kg halucinogenik
psilocibin goba gologlavka
Psoralen Citrus ssp. - draži kožo
Quinidine Chincona pubescens LD50 22mg/kg srčni strup
kvinidin kininovec
Guinine Chinchona pubescens LD50 300 mg/ kg srčni strup
kinin kininovec
Reserpine Rauvolfia serpentine - antisimpstik
Retrosin Senecio ssp. LD50 59 mg/kg hepatoksik, karcerogenik
Ricin Ricinus communis LD50 12 mikro g/kg citotoksik, gastroentritis
ricinusova semena
Safrol Sassafras albidum LD50 1950 mg/kg draži kožo, karcinogen
Scopolamine Solanaceae LD50 163 mg/kg parasimpatolitik razhudniki (paradižnik, krompir, jajčevci...)
Senecionin senecio ssp.(grint) LD50 64 mg/kg hepatotoksik
Senkirkin Tussilago farfara - hepatotoksin, karcinogenik
lapuh
Solanin solanceae LD50 4400 mg/kg gastentritis. Homoliza
Sparteine genista tinctaria LD 0,15 mg/kg gastentritis, zastoj srca
barvilna košeničnica
Gama-Strophantin Strychinus nux-vomen LD1o(H) 0,15 mg/kg gastentritis, zastoj srca
Strychnine Strychninus ssp. LD1o(H) 30 mg spasmogetik
strihnin strihninovec
Tetrahydrocanabiol Cannabis sativa LD(p) 29 mg/ kg haluciogeneik
Thujen Thuja ( klek ) LD(p) 240 mg/kg živčni strup
Tubocurarine Chondradendron tomentusum LH(H) 50-120 mg paraliza gibanja
Urusioles Rhus toxicodendron - draži kožo
strupeni octotovec
Vicin Vicia fabe ( bob) - kemolitik, anemija
Vinblastine Catharantesroseus LD50(m) 17 mg/ kg zavira delitev celic
Vincristine catharantes reseus LD50(m) 2 mg/kg mitotic arrest
Vinkristin rožnati zimzelen zaviralec celične delitve
Yohimbin Pausinystalia yohimba LD1o(m) 16 mg/kg stimulans, afrodizaik, poviša tlak
johimbin skorja drevesa johimbina

V tabeli so poleg angleškega imena strupa navedeni tudi slovenska različica. Prav tako so poleg latinskega imena rastline, ki vsebuje določen strup navedena tudi slovenska imena.
LD pomeni smrtna doza, ki se v večini primerov izraža kot količina strupa na kilogram teže.
LD 50 pomeni količino strupa, ki pomori polovico populacije. Večina meritev je narejena na miših (m), podganah(p). Literatura navaja tudi podatke za race in žabe. Črka H pomeni, da se vrednosti nanašajo na človeka.
Iz tabele lahko ugotovimo, v kateri rastlini je določen rastlinski strup in kako je ta strupen. Vendar pa ta podatek še ni merilo strupenosti rastline, saj je vsebnost strupov različna.
_________________
Stric Marč

katrinca · Objavljeno: 27 Sep 2016 05:44 Naslov sporočila:

Odličen zapis, Marč! HVALA!

Odkar imam vnukca, me ta tema še posebej zanima. Še posebej zato, ker mi hči zdaj, ko se o strupenih stvareh pogovarjamo, pripoveduje kaj vse je dajala v usta z domačega vrta, ko je bila majhna.

Še dobro, da je preobjeda, ki je dolga leta krasila naš vrt, odmrla. Zdaj imamo od zelo strupenih samo še šmarnice. Veliko šmarnic, ki rastejo sredi vrta.

Razmišljam, ali jih naj izruvam in zavržem ali jih preselim v neprehodne dele vrte ali pa tamalemu z rastlino zagrozim s strašno zgodbo, da ji sploh blizu ne pride. Ker ratlina je vendarle čudovita.

Drugače pa pri strupih za škodljivce razmišljam tako, da niso škodljivi samo za škodljivce. Nočem, da bi pomorilo koristne in nič krivega sluteče ostale orgganizme. Samo polžev bi se rada znebila, ker mi jemljejo voljo do vrtnarjenja in kravžlajo živce.
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin

Stric Marč · Objavljeno: 27 Sep 2016 08:31 Naslov sporočila:

Strah je odveč. S šmarnico se lahko zastrupijo le tisti, ki jo zamenjajo za ćemaž ali pa tisti, ki sami delajo zdravilne čaje in ga uživajo prekomerno. Bolj so problematične rastline za otroke tiste, ki imajo sladke in strupene plodove. Kot si prebrala, je ena najbolj strupenih vrtnih rastlin oleander, pa ni zastrupitev, ker je ogabno grenak. Tudi s preobjedo ni zastrupitev, čeprav je bilo nekaj časa v zgodovini celo gojenje prepovedano zaradi namernih zastrupitev( umori, samomori). Pikasti mišjak je pokončal Sokrata, pa praktično ni zastrupitev, saj ni okusen, privlačen. Literatura pri veliki trobeliki navaja zastrupitve otrok, ko so našli naplavljene korenine , ki pa so po vonju, deloma videzu in okusu podobne repi. Tisa, vrtna okrasna rastlina, je pokončala sicer nekaj konj, ljudi pa malo. Pa še le tiste, ki so za spontan abortus kuhali čaje in jih uživali v večjih količinah. Plodovi, ki pa so sladki in sočni pa tako niso strupeni. Zanimivo je, da ni več zastrupitev z lovorikovcem, Vsebuje glukozidne cianide, ki so strupeni, vendar literatura govori o smrtni dozi strupa in ne o potrebni količini listov ali jagod. Črne jagode so namreč sočne in kar okusne. Sem jih poskusil. Ne žrejo jih pa ne polži in ne ptice. Saj kolikor vidim pri nas doma.
_________________
Stric Marč

katrinca · Objavljeno: 27 Sep 2016 12:38 Naslov sporočila:

Ja saj ta plod pri šmarnici me straši. Je tako lepo rdeč, da bi dvoletnika lahko premamil. Obožuje namreč vse vrste jagodičevja. Rešitev bi verjetno bila, da vso cvetje porežem.
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin

Stric Marč · Objavljeno: 30 Sep 2016 18:40 Naslov sporočila:

Kaj pravi Ivan Lesinger v knjigi Lječenje otrovnim biljem o šmarnici (đurđica):
Miris i okus: ugodna mirisa, a okus ljut i gorak.
Očitno te rdeče kroglice le niso okusne in zato so zastrupitve redke pri otrocih. Ker je šmarnica vsestranska zdravilna rastlina in bi naj delovala kot poživilo ( eliksir mladosti ) in afrodiziak, so zastrupitve mogoče bolj iz vidika nestrokovne rabe, kot pa uživanje jagod po pomoti. Res pa jih sam nisem poskusil, ker jih pač v tem času ni več. To bom storil drugo leto. V bistvu okusim eno ali dve jagodi v ustni votlini in vsebino izpljunem. Od tege ne bom umrl, bo pa informacija iz prve roke.
Morda bi bilo smiselno šmarnice ( ki so trajnice) po tem, ko odcvetijo, enostavno pokositi, da se ne razvijejo rdeče jagode.
_________________
Stric Marč

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli