Vse o vseh rastlinah Seznam forumov Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Breskve in nektarine - bolezni in škodljivci

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Vse o vseh rastlinah Seznam forumov -> Škodljivci , bolezni in škropiva
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
katrinca
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor

PrispevekObjavljeno: 05 Jul 2013 05:42    Naslov sporočila: Breskve in nektarine - bolezni in škodljivci Odgovori s citatom

Breskov molj
Anarsia lineatella

Breskov molj - od 2. generacije naprej več kot 7 ulovljenih metuljčkov na feromonsko vabo na teden.

Breskov škržat
Asymmetrasca decedens


Črna breskova uš
Brachycaudus persicae

Zatiranje je upravičeno samo, če je presežen prag škodljivosti. Najprimernejši čas za pregled in zatiranje je takoj po cvetenju.

Rjava breskova uš
Brachycaudus schwartzi

Zatiranje je upravičeno samo, če je presežen prag škodljivosti. Najprimernejši čas za pregled in zatiranje je takoj po cvetenju.

Breskov zavijač
Cydia molesta

Prag škodljivosti: Breskov zavijač - od 2. generacije naprej večkot 10 ulovljenih metuljčkov na feromonsko vabo na teden.
Priporočljiva je metoda zbeganja (konfuzije), ki pa je uspešna le, če populacija breskovega zavijača ni premočna in, če je nasad dovolj izoliran ali pa je bil postopek izveden na širšem območju.

Breskov rak
Cytospora sp

Agrotehnični ukrepi:Sprotno odstranjevanje in sežiganje vseh okuženih vejic ali debelejših vej. Iz okuženih nasadov tudi sicer odstranimo ves les in ga zažgemo. Občutljive sorte ne sadimo na zelo vlažne lege. S primerno poletno rezjo je treba povečati zračnost krošnje. Poskrbeti za skladno gnojenje z dušikom, da preprečimo prekomerno rast in občutljivost za te bolezni. Če so nastale poškodbe lesa zaradi naravnih (toča, veter, škodljivci) ali drugih dejavnikov (obrezovanje) je treba tak nasad čim prej poškropiti z ustreznim fungicidom, z namenom razkuževanja ran, če to dovoljuje karenca.

Ožig breskove skorje
Fusicoccum amygdali

Agrotehnični ukrepi:Sprotno odstranjevanje in sežiganje vseh okuženih vejic ali debelejših vej. Iz okuženih nasadov tudi sicer odstranimo ves les in ga zažgemo. Občutljive sorte ne sadimo na zelo vlažne lege. S primerno poletno rezjo je treba povečati zračnost krošnje. Poskrbeti za skladno gnojenje z dušikom, da preprečimo prekomerno rast in občutljivost za te bolezni. Če so nastale poškodbe lesa zaradi naravnih (toča, veter, škodljivci) ali drugih dejavnikov (obrezovanje) je treba tak nasad čim prej poškropiti z ustreznim fungicidom, z namenom razkuževanja ran, če to dovoljuje karenca.

Medena breskova uš
Hyalopterus amygdali

Zatiranje je upravičeno samo, če je presežen prag škodljivosti. Najprimernejši čas za pregled in zatiranje je takoj po cvetenju.

Plodova monilija
Monilinia fructicola

Spada med karantenske škodljive organizme. Napada vse koščičarje, najpogostejša je na breskvah in nektarinah.
Plodova monilija povzroča propadanje cvetov, listov in poganjkov ter gnitje plodov. Cvetovi in listi porjavijo in ne odpadejo takoj, na okuženih poganjkih se pojavijo rjave uleknjene nekroze in razjede, iz katerih se pri koščičarjih izloča smolika. Vrhovi poganjkov se sušijo, propadejo lahko tudi večje veje. Gnili plodovi se jasneje posušijo in zgubajo, nastanejo mumije. Bolezen lahko povzroči zelo veliko gospodarsko škodo zaradi gnitja plodov v nasadu pred obiranjem ter kasneje v skladišču.

Cvetna monilija
Monilinia laxa

Agrotehnični ukrepi: Občutljive sorte breskev in posebej nektarink ne sadimo na vlažne in zaprte lege. Poskrbeti je treba za usklajeno
gnojenje z dušikom. Odstranjujemo okužene poganjke in jih odstranimo iz nasada. Pri zimski rezi odstranimo vse mumije plodov iz prejšnje sezone.

Navadna sadna gniloba
Monila fructigena

Gliva povzroča gnitje plodov v nasadu in pri skladiščenju.Ohranja se v obliki saprofitskega micilja in trosov v plodovnih mumijah.
Osnovna dejavnika, ki vplivata na obseg okužb sta vreme in povzročitelji poškodb plodov.
Agrotehnični ukrepi:
•odstranjevanje odvečnih poganjkov in bohotivk
•zračne in ne pregoste krošnje
•ustrezno preredčeni plodovi
• preprečevati nastanek poškodb na plodovih.

Siva breskova uš
Myzus persicae

Zatiranje je upravičeno samo, če je presežen prag škodljivosti. Najprimernejši čas za pregled in zatiranje je takoj po cvetenju.

Zelena breskova uš
Myzus varians

Zatiranje je upravičeno samo, če je presežen prag škodljivosti. Najprimernejši čas za pregled in zatiranje je takoj po cvetenju.

Rdeča sadna pršica
Panonychus ulmi

Približno 0,4 mm velike pršice s štirimi pari nog sesajo na listih s čemer povzročijo, da listi dobijo bronasto rjavo barvo in se žličasto zvijejo. Pršice se hranijo tudi na plodovih. Posledice njihovega delovanja so nekoliko drobnejši, manj sladki in manj obarvani plodovi. Škodljivec ima 4 do 7 rodov letno. Prezimijo rdeča 0,1 mm velika jajčeca na vejicah. Največ jajčec samice odložijo okrog brstov na dvoletnem lesu.
Agrotehnični ukrepi:
•vzdrževanje umirjene rasti
•vzdrževane ekoloških niš za plenilske pršice
•prenašanje plenilskih pršic iz sosednjih nasadov
•premišljena izbira fungicidov in insekticidov, ki ne prizadenejo naravnih sovražnikov pršice

Murvov kapar
Pseudaulacaspis pentagona


Breskova pepelovka
Sphaerotheca pannosa var.persicae


Listna luknjičavost koščičarjev
Stigmina carpophila

Z jesenskim oziroma predspomladanskimi škropljenji proti breskovi kodravosti običajno zatiramo tudi listno luknjičavost koščičarjev, saj so proti njej namenjena bolj ali manj ista sredstva. Na nekaterih legah in v mokrih letih je potrebno škropiti breskve še enkrat ali dvakrat v drugi polovici aprila in v maju.

Breskova kodravost
Taphrina deformans

Pojav bolezni še ni mogoče zanesljivo napovedovati, zato proti njej škropimo preventivno. Prvič lahko škropimo že jeseni, takoj po odpadanju listja, drugič pa proti koncu februarja ali v začetku marca, ko se brsti že napnejo. Obdobje občutljivosti breskev in nektarin na breskovo kodravost lahko traja tudi do 6 tednov po začetku brstenja. Ta čas je odvisen predvsem od temperature in s tem hitrosti odganjanja breskev. Če je v času brstenja vreme deževno, je priporočljivo škropiti še tretjič v fazi tik pred cvetenjem. V tej fazi lahko uporabljamo samo še organske fungicide. Breskova kodravost spada še vedno med najbolj škodljive bolezni breskev in nektarin. Biologija glive, ki povzroča to bolezen še vedno ni do kraja raziskana. Vemo, da prezimi v obliki trosov in brstičev na hrapavi skorji in na luskolistih brstov. Za uspešno okužbo morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: da je prisotna gliva povzročiteljica;
da so listi (deloma tudi plodovi) v občutljivi razvojni fazi, ko so še čisto mladi in še brez klorofila; da je temperatura zraka višja od 6
oC in nižja kot 28oC; da je v občutljivi fazi breskev (od brstenja do cvetenja) dovolj padavin. Optimalna temperatura za razvoj breskove kodravosti je okoli 15oC, zato so vsi pogoji za okužbo navadno izpolnjeni proti koncu zime, na Primorskem od konca februarja do sredine marca, drugje od začetka do konca marca. Redkejše so okužbe po cvetenju, ko lahko glivica napade tudi posamezne plodiče.

Resarji
Thrips spp.

Resarji redno povzročajo škodo samo na nektarinah. Med cvetenjem spremljamo številčnost populacije in sicer, ko je vreme sončno.

Breskov škrlup
Venturia carpophila

Breskov škrlup je predvsem bolezen breskev na vlažnejših legah v dolinah. Močno okuženi plodovi so neprimerni za svežo prodajo, kakor tudi za predelavo. Škodo povzroča pri srednje poznih in predvsem poznih sortah breskev. Na zračnih in dvignjenih legah se bolezen običajno ne pojavlja in jo zato ni potrebno zatirati. Take lege so manj primerne za pozne sorte breskev, ker poleti primanjkuje vlage.
Tehnološki ukrepi:
Poskrbeti je treba za zračnost krošnje, zato je odstranjevanje odvečnih bohotivk bistvenega pomena za manjši pojav bolezni.

Breskova bakterijska pegavost
Xanthomonas arboricola pv. pruni

Agrotehnični ukrepi: Na območjih, kjer je bolezen ugotovljena je priporočljivo saditi le sorte, ki so na bolezen odporne ali malo ob
čutljive. V novih nasadih sadimo le sadilni material, ki je preverjeno zdrav. Iz okuženih nasadov odstranimo ves les in ga zažgemo.
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Vse o vseh rastlinah Seznam forumov -> Škodljivci , bolezni in škropiva
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.