 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Optimist
Pridružen/-a: 28.05. 2008, 20:57
Prispevkov: 1051
Kraj: Idrija
|
 Objavljeno: 19 Mar 2013 16:36 Naslov sporočila: |
 |
|
Ojoj! Sem bil prepričan da ne bo nič! 
POŠLJI!!
Ja sej, kam pa 
Imaš ZS |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
laksikon
Pridružen/-a: 03.11. 2010, 08:43
Prispevkov: 86
|
| Objavljeno: 20 Mar 2013 09:43 Naslov sporočila: |
|
|
včeraj sem doživel šok, ko sem šel gledat na koncu sadovnjaka M9 jablane. Posadil sem jih brez mreže proti voluharju, stare so od 2 do 3 leta.
Ene 4 sadike mi je požrl do konca - ostal samo štuc, sem samo ven potegnil sadiko z lahkoto. Nekaj mi jih je delno požrl...Že lep čas ni bilo problemov z voluharji, to zimo pa so spet prišli k nam na obisk.
Vprašanje:
Kako naj oživim delno požrte, ki so komaj pri življenju? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
plod
Pridružen/-a: 12.10. 2009, 09:03
Prispevkov: 88
Kraj: Prlekija, okolica SV. Jurij ob Ščavnici
|
| Objavljeno: 20 Mar 2013 20:27 Naslov sporočila: |
|
|
Kak ste zadovoljni s sorto jablane Grafenštajnc? Posadil bi jo na srednje bujni podlagi MM106.
Ima morda kdo tudi Bleinheimsko reneto in batulenko? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
linda
Pridružen/-a: 26.02. 2008, 21:14
Prispevkov: 1498
Kraj: nekje na štajerskem
|
| Objavljeno: 20 Mar 2013 21:01 Naslov sporočila: |
|
|
Laksikon mene je danes čakalo enako presenečenje. Jutri jo bom malo porezala in čakala, če bo ozelenela.
_________________
"Ko pride prepreka v naravi išči leka." |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
sperans
Pridružen/-a: 12.10. 2011, 20:47
Prispevkov: 9
Kraj: glava Matkurje
|
| Objavljeno: 20 Mar 2013 23:02 Naslov sporočila: |
|
|
| plod je napisal/a: | Kak ste zadovoljni s sorto jablane Grafenštajnc? Posadil bi jo na srednje bujni podlagi MM106.
Ima morda kdo tudi Bleinheimsko reneto in batulenko? |
Grafeštajnc imajo pri sorodnikih. Lahko samo potrdim, da gre za prvovrstno namizno jabolko z uravnoteženim razmerjem med sladkorjem in kislino. Rekel bi, bi da je sorta precej odporna na bolezni, pri čemer imam v mislih drevo na podlagi sejanca. Na tej podlagi ima močno rast. Zanimivo je, da jabolka zorijo postopoma v obdobju skoraj dveh mesecev (v lanskem vročem letu in v panonski klimi od začetka avgusta do skoraj konca septembra). So za sprotno porabo, skladiščiti se jih ne da dolgo. Pač pa je druga pesem v ne tako vročih krajih z višjo nadmorsko višino; tam dozorela jabolka se v kleti obdržijo do novega leta (to informacijo navajam po nekem nemškem forumu).
Peščica nemških drevesnic ponuja tudi sorto "Wintergravensteiner". Gre za okoli l. 1920 v Latviji odkriti zimski ekvivalent klasičnega grafeštanjca s to razliko, da se jabolka da skladiščiti vsaj do konca zime.
Batulenko sem imel priložnost poskusiti na eni sadjarski razstavi pred dvema letoma. Jabolko, na prvi pogled podobno mošanclju, je prav dobrega okusa z nekoliko izrazitejšo kislino. Vendar pazi: kot sem ugotovil pred kratkim, na vzhodnem Štajerskem pravijo batulenka/botulenka sorti, ki je v resnici štajerski pogačar. Prava batulenka je to:
http://www.arche-noah.at/etomite/assets/downloads/Bibliothek/Obstsortenblaetter/Apfel/Batullenapfel_Beschreibung.pdf
Mislim, da je batulenka že precej redka sorta v starih kmečkih sadovnjakih (ki so žal tudi čedalje redkejši). |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
htf_lover
Pridružen/-a: 23.03. 2012, 16:00
Prispevkov: 174
Kraj: Ptuj
|
| Objavljeno: 21 Mar 2013 06:35 Naslov sporočila: |
|
|
| sperans je napisal/a: | | plod je napisal/a: | Kak ste zadovoljni s sorto jablane Grafenštajnc? Posadil bi jo na srednje bujni podlagi MM106.
Ima morda kdo tudi Bleinheimsko reneto in batulenko? |
Grafeštajnc imajo pri sorodnikih. Lahko samo potrdim, da gre za prvovrstno namizno jabolko z uravnoteženim razmerjem med sladkorjem in kislino. Rekel bi, bi da je sorta precej odporna na bolezni, pri čemer imam v mislih drevo na podlagi sejanca. Na tej podlagi ima močno rast. Zanimivo je, da jabolka zorijo postopoma v obdobju skoraj dveh mesecev (v lanskem vročem letu in v panonski klimi od začetka avgusta do skoraj konca septembra). So za sprotno porabo, skladiščiti se jih ne da dolgo. Pač pa je druga pesem v ne tako vročih krajih z višjo nadmorsko višino; tam dozorela jabolka se v kleti obdržijo do novega leta (to informacijo navajam po nekem nemškem forumu).
Peščica nemških drevesnic ponuja tudi sorto "Wintergravensteiner". Gre za okoli l. 1920 v Latviji odkriti zimski ekvivalent klasičnega grafeštanjca s to razliko, da se jabolka da skladiščiti vsaj do konca zime.
|
Pri grafenštajncu je odpornost precej odvisna od tal, podobno kot je to značilno za ananasovo reneto, lepocvetko, ribston peping, itd. Suhih tal nima rada, premokrih pa tudi ne. Pa kolikor sem prebral ustreza sorti višja zračna vlaga. Poleg občutljivosti na bolezni še je ena pomanjkljivost te sorte, da pri vetru plodovi predčasno odpadejo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ck
Pridružen/-a: 08.05. 2012, 16:57
Prispevkov: 83
Kraj: kamnik
|
| Objavljeno: 23 Mar 2013 23:56 Naslov sporočila: |
|
|
| laksikon je napisal/a: | včeraj sem doživel šok, ko sem šel gledat na koncu sadovnjaka M9 jablane. Posadil sem jih brez mreže proti voluharju, stare so od 2 do 3 leta.
Ene 4 sadike mi je požrl do konca - ostal samo štuc, sem samo ven potegnil sadiko z lahkoto. Nekaj mi jih je delno požrl...Že lep čas ni bilo problemov z voluharji, to zimo pa so spet prišli k nam na obisk.
Vprašanje:
Kako naj oživim delno požrte, ki so komaj pri življenju? |
Če je vsaj ena korenina ostala, se bo drevo obraslo (prevrjeno).
Treba ga je posaditi v odlično rahlo zemljo in zelo močno obrezati.
Taka sadika po rasti nato zaostaja za kako leto ali dve, nekatere se nikoli popolnoma ne opomorejo.
Ko sem se pred dobrim desetlejem preselil v novo hišo (septembra), sem jeseni nabavil sadike in jih samo pogrobil v zemljo. Zaradi zgodnjega snega (in nujnih del na hiši) nisem uspel splanirati zemljišča in posadati dreves. Voluhar mi je čez zimo objedel 21 sadik. 11 delno objedenih sem rešil. Če je sadika popolnoma "ušpičena", potem boš zelo težko uspel rešiti drevo in je bolje takoj kupiti in posaditi novo (v mrežo seveda) - Ja pa ne kupuj narejenih mrež - so premajhne. Jaz sem kupil cel kolut in si neredil mreže velikosti cca 60 x 40 x 40 za M9, za 106 pa 60 x 60 x 40.
_________________
LP |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ck
Pridružen/-a: 08.05. 2012, 16:57
Prispevkov: 83
Kraj: kamnik
|
| Objavljeno: 24 Mar 2013 00:05 Naslov sporočila: |
|
|
| Garden-ja je napisal/a: | | Ne vem, koliko je odporna, ampak izredno okusna je sorta Fuji. |
Sosed ima že 5 let FUJI kiku, ki nikoli ni bil škropljen.
Razen majnših okužb škrlupa ni nobenih posledic.
Carjevič, ki raste zraven ima bolj škrlupaste plodove
_________________
LP |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Leskar
Pridružen/-a: 16.12. 2011, 20:16
Prispevkov: 14
Kraj: Leskovec, Posavje
|
| Objavljeno: 24 Mar 2013 17:18 Naslov sporočila: Grafenštjnc |
|
|
| sperans je napisal/a: | | plod je napisal/a: | Kak ste zadovoljni s sorto jablane Grafenštajnc? Posadil bi jo na srednje bujni podlagi MM106.
Ima morda kdo tudi Bleinheimsko reneto in batulenko? |
Grafeštajnc imajo pri sorodnikih. Lahko samo potrdim, da gre za prvovrstno namizno jabolko z uravnoteženim razmerjem med sladkorjem in kislino. Rekel bi, bi da je sorta precej odporna na bolezni, pri čemer imam v mislih drevo na podlagi sejanca. Na tej podlagi ima močno rast. Zanimivo je, da jabolka zorijo postopoma v obdobju skoraj dveh mesecev (v lanskem vročem letu in v panonski klimi od začetka avgusta do skoraj konca septembra). So za sprotno porabo, skladiščiti se jih ne da dolgo. Pač pa je druga pesem v ne tako vročih krajih z višjo nadmorsko višino; tam dozorela jabolka se v kleti obdržijo do novega leta (to informacijo navajam po nekem nemškem forumu).
Peščica nemških drevesnic ponuja tudi sorto "Wintergravensteiner". Gre za okoli l. 1920 v Latviji odkriti zimski ekvivalent klasičnega grafeštanjca s to razliko, da se jabolka da skladiščiti vsaj do konca zime.
Batulenko sem imel priložnost poskusiti na eni sadjarski razstavi pred dvema letoma. Jabolko, na prvi pogled podobno mošanclju, je prav dobrega okusa z nekoliko izrazitejšo kislino. Vendar pazi: kot sem ugotovil pred kratkim, na vzhodnem Štajerskem pravijo batulenka/botulenka sorti, ki je v resnici štajerski pogačar. Prava batulenka je to:
http://www.arche-noah.at/etomite/assets/downloads/Bibliothek/Obstsortenblaetter/Apfel/Batullenapfel_Beschreibung.pdf
Mislim, da je batulenka že precej redka sorta v starih kmečkih sadovnjakih (ki so žal tudi čedalje redkejši). |
Od jablan imam v glavnem stare sorte jabolk. Moram potrditi, da je moj Grafenštajnc precej odporen. Škropljen ni bil nikoli, pač pa redno obrezan. Raste na slabi ilovnati zemlji in obilno rodi vsaki dve leti, včasih tudi vmes malo. Plodovi v senci so včasih malo od škrlupa. Drevo je na srednji podlagi, vendar nisem siguren, da je M106. Zrastla mi je do višine cca 7 m pri starosti cca 20 let. Pri meni zorijo od cca 10 avgusta dalje -do začetka septembra, zadnje pa vzdržijo v kleti do sredine oktobra. Tudi nam je okus všeč saj je kot poletna sorta zelo skladen in okusen. Kot jesensko sorto pa obožujem Halbertovo reneto. Ta se v kleti obdrži do novega leta.
_________________
Lep pozdrav
Leskar |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
htf_lover
Pridružen/-a: 23.03. 2012, 16:00
Prispevkov: 174
Kraj: Ptuj
|
| Objavljeno: 24 Mar 2013 17:29 Naslov sporočila: Re: Grafenštjnc |
|
|
| Leskar je napisal/a: | | Kot jesensko sorto pa obožujem Halbertovo reneto. Ta se v kleti obdrži do novega leta. |
Pravilno ime je Harbertova reneta, saj je priimek od moškega, ki jo je začel širiti: Harbert. V marsikaterem jeziku pa so priimek spremenili ali v Herbert ali pa v Halbert....
Sicer pa je ta sorta zelo trpežna in ima zelo visoko koncentracijo C vitamina. Mnogo več kot večina ostalih sort jabolk. Ima le dve pomajklivosti. Na vetrovnih legah odpadajo plodovi in velika občutljivost na grenko pegavost.
Žal pa je postala pri nas zelo redka, podobno kot pisani kardinal, ki ima podobne lastnosti kot harbertova reneta, le da zori prej in je bolj blagega okusa. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Leskar
Pridružen/-a: 16.12. 2011, 20:16
Prispevkov: 14
Kraj: Leskovec, Posavje
|
| Objavljeno: 24 Mar 2013 20:10 Naslov sporočila: Re: Grafenštjnc, Harbertova reneta |
|
|
| htf_lover je napisal/a: | | Leskar je napisal/a: | | Kot jesensko sorto pa obožujem Halbertovo reneto. Ta se v kleti obdrži do novega leta. |
Pravilno ime je Harbertova reneta, saj je priimek od moškega, ki jo je začel širiti: Harbert. V marsikaterem jeziku pa so priimek spremenili ali v Herbert ali pa v Halbert....
Sicer pa je ta sorta zelo trpežna in ima zelo visoko koncentracijo C vitamina. Mnogo več kot večina ostalih sort jabolk. Ima le dve pomajklivosti. Na vetrovnih legah odpadajo plodovi in velika občutljivost na grenko pegavost.
Žal pa je postala pri nas zelo redka, podobno kot pisani kardinal, ki ima podobne lastnosti kot harbertova reneta, le da zori prej in je bolj blagega okusa. |
Hvala za pojasnilo! Ime sem pobral po drevesničarju, ki mi jih je prodal. Od mladih nog pa sem jo pa doma na kmetiji poznaal kot "Herberca" in kot tako hotel nabaviti pri drevesničarju, ki jo je potem spoznal in prodal kot sem že napisal. Tudi domače ime "Herberca" tako bolj kaže na pravilni naziv Harbertova reneta. Glede opisane lastnosti sorte pa sem iste opazil tudi jaz in jih potrjujem. Na podlagi M106 ne zraste višje od 3,5-4m, vendar je pri meni, če je imela dovolj prostora, naredila zelo široko krošnjo -premer 4-5 m.
_________________
Lep pozdrav
Leskar |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
laksikon
Pridružen/-a: 03.11. 2010, 08:43
Prispevkov: 86
|
| Objavljeno: 16 Apr 2013 21:01 Naslov sporočila: |
|
|
letos sem posadil elstarja na m106 in danes sem opazil, da se vrhovi vej sušijo. Kupil sem obraščeno sadiko, posadil pravilno, veje sem upognil. Na vseh teh vejah se vrh suši.
To se je zgodilo samo pri elstarju, posadil sem pa še 12 drugih sort, kjer je vse brez problemov, zaenkrat:)
Kaj bi lahko bil vzrok? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
babaco
Pridružen/-a: 03.01. 2008, 18:36
Prispevkov: 1854
Kraj: vrhnika
|
| Objavljeno: 17 Apr 2013 04:29 Naslov sporočila: |
|
|
Elstar spada med sorte z najdaljšo vegetacijo. Že jeseni vidimo, da vse sorte jablan, razen Elstarja odvržejo liste. Tako poganjki, ki niso dobro dozoreli pozebejo, predvsem v letih, ko nizke temperatur nastopijo že decembra ali celo novembra. Mlade, sadike so še bolj občutljive.
Z Elstarjem bo naprej vse uredu, suhe poganjke se skrajša ali izreže in to je to.
_________________
babaco |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
linda
Pridružen/-a: 26.02. 2008, 21:14
Prispevkov: 1498
Kraj: nekje na štajerskem
|
| Objavljeno: 17 Apr 2013 22:01 Naslov sporočila: |
|
|
| linda je napisal/a: | Moj vrt je od danes bogatejši za tri jablane:
Gala,Šampanjska reneta in KIKU8  |
Še dobra, da sem si zapisala 
Pridružila se je še Close na podlagi M7.
_________________
"Ko pride prepreka v naravi išči leka." |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
laksikon
Pridružen/-a: 03.11. 2010, 08:43
Prispevkov: 86
|
| Objavljeno: 18 Apr 2013 08:46 Naslov sporočila: |
|
|
hvala za odg., no fino, da ne bo nič hudega.
Jeseni nameravam posaditi še nekaj jablan na hribu, odprta lega, dosti vetra, zelo sončna lega, cca. 500 mnv.
Katere sorte dobro prenašajo višjo lego in veter oz. katere sorte ni priporočljivo posaditi na takšno lego? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
htf_lover
Pridružen/-a: 23.03. 2012, 16:00
Prispevkov: 174
Kraj: Ptuj
|
| Objavljeno: 18 Apr 2013 16:04 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdravljeni. Ve kdo katero leto cerjevič zarodi na MM106 podlagi?
Lani sem kupil eno sadiko in sem danes opazil, da bo že letos cvetela. Večina sort zarodi na tej podlagi tretje leto, le nekatere že drugo(james grieve, beličnik). Zato sem mislil, da še mi letos ne bo cvetel. Možno pa je tudi, da sem dobil drugo sorto ali pa je mogoče sadika cepljena na M9 namesto na MM106.  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
babaco
Pridružen/-a: 03.01. 2008, 18:36
Prispevkov: 1854
Kraj: vrhnika
|
| Objavljeno: 18 Apr 2013 19:26 Naslov sporočila: |
|
|
Kar se tiče rodnosti je Carjevič med najhitrejšimi. 
V primerjavi z drugimi sortami ima zelo tanke poganjke, morda ti bo v pomoč.
_________________
babaco |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
babaco
Pridružen/-a: 03.01. 2008, 18:36
Prispevkov: 1854
Kraj: vrhnika
|
| Objavljeno: 18 Apr 2013 19:28 Naslov sporočila: |
|
|
Laksikon, izbrati boš moral med sortami, ki zorijo konec septembra in začetek oktobra, odvisno, kdaj te navadno obišče zmrzal.
_________________
babaco |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
htf_lover
Pridružen/-a: 23.03. 2012, 16:00
Prispevkov: 174
Kraj: Ptuj
|
| Objavljeno: 21 Apr 2013 09:36 Naslov sporočila: |
|
|
| babaco je napisal/a: | Kar se tiče rodnosti je Carjevič med najhitrejšimi.
V primerjavi z drugimi sortami ima zelo tanke poganjke, morda ti bo v pomoč. |
Hvala za pomoč. Danes sem opazil, da bo ananasova reneta tudi cvetela. Ta pa je res hitra. Namreč kuplil sem enoletno sadiko lani in cepljena je na MM111. Pa tudi relinda bo imela nekaj cvetov
Na renklode pa še bom moral čakati... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mujo
Pridružen/-a: 22.04. 2011, 11:34
Prispevkov: 45
|
| Objavljeno: 22 Apr 2013 21:04 Naslov sporočila: Braeburn na MM106 |
|
|
Ali kdo ve, če se da take sadike sedaj še kje kupiti? Hvala za morebitne informacije.
_________________
Lep dan, mujo |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
Vse o vseh rastlinah Seznam forumov
-> Sadje
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 25, 26, 27 ... 29, 30, 31 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 25, 26, 27 ... 29, 30, 31 Naslednja
|
| Stran 26 od 31 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
