 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
skratek
Pridružen/-a: 15.03. 2012, 09:14
Prispevkov: 84
Kraj: Prebold-okolica
|
 Objavljeno: 11 Jun 2012 07:26 Naslov sporočila: |
 |
|
če je všeč deževnikom,in jih je tolko, je sigurn zelo fajn kompost
_________________
vaja dela mojstra |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Bety11
Pridružen/-a: 07.04. 2011, 07:14
Prispevkov: 1195
Kraj: Postojna Pivka Brkini
|
| Objavljeno: 11 Jun 2012 07:49 Naslov sporočila: |
|
|
Labia, jaz tudi delam na ta način kompost. Imam pa dva kompostnika, ki jih čez leto polnim......Vmes dam še plast lupine jajc.......mešam zeleno maso, rjavo maso in ostalo........Pokošena trava, kartoni, pokošena trava, seno, izrezan papir, hlevski gnoj, trava, jajca, seno, trava, kartoni........in tako naprej.....
_________________
Rada vrtnarim |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 11 Jun 2012 07:56 Naslov sporočila: |
|
|
| parangalus je napisal/a: | | zuf je napisal/a: | | Po principu terre sem jaz pred dvemi leti nardil gredo, in sem med drugim tudi mešal lončevino, kosti, oglje. |
Zuf, kako se obnese ta greda zdaj po dveh letih? |
Žal ne obstaja več. Je pa sedaj na tistem mestu vrt, točneje čebula. Oče je namreč pred dvemi leti prekopal vrt na tistem mestu in ga ima tudi letos. Zgoraj sem se zmotil, gredo terra sem nardil na pomlad 2008. Globina dvojne dolžine prekopnih vil sem orng prekopal in notri namešal vse možno (kuhinjski odpadki, oglje, lončevina, kosti, nezrel kompost, ...) v zgornjo plast zemlje pa kompost in oglje. Prvo leto je itak vse raslo kot zmešano, drugo leto tudi, brez prekopavanja, vse je ostalo rahlo. Kasneje se je tisti predel tam zapustil, ker so z bagri okoli strašili in so marskidaj z žlico vse uničili, pa sem začel na travniku... No v glavnem do 2011 spomladi je blo zaraščeno nazaj s travnikom in oče je rekel, da še ni tako z lahkoto prekopaval in da je zemlja tam občutno boljša, kot v neposredni okolici, kjer je tudi vrt.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
labia
Pridružen/-a: 25.07. 2008, 07:28
Prispevkov: 774
Kraj: Novo mesto-243 m n.m.
|
| Objavljeno: 11 Jun 2012 08:06 Naslov sporočila: |
|
|
Kaj vem. Sam sem eno leto nabavil več vreč kompostiranega hlevskega gnoja od Biobrazde, eno nisem porabil in ko sem jo po letu dni odprl je bilo notri polno deževnikov. Morda so to bile kalifornijske gliste, ki so se same namnožile. Bilo jih je verjetno več 100.
Ha, bil sem navdušen in sem takoj celo vsebino vreče dal v kompostnik in jim takoj ponudil zeleno hrano ( solato). Sem imel občutek, da so revice lačne, ko so bile celo leto zaprte v tej vreči. Sicer ne vem, če sploh jejo solato, sem se pa odrekel svojemu obroku solate njim v prid.
Od takrat naprej te deževnike redno hranim in pazim, da je vsebina kompostnika ves čas zelo vlažna.
Kolikor sem opazil spomladi, ko sem odprl kompostnik so ti deževniki v veliki večini (cca 80%) v zgornjem nepredelanem sloju.
Nekako se mi zdi, da se sami selijo tam, kjer jim paše in ravno iz tega razloga imam občutek, da jih ne smem motiti in premetavati.
Ta sloj ( zgornjih 20 cm) potem poskusim spomladi brez poškodb dati na dno na novo zastavljenega kompostiranja.
Sicer sem jih našel tudi v spodnjih slojih, kjer je že vse predelano, vendar zgolj posamezne. Globje je, manj jih je bilo.
lp labia
Nazadnje urejal/a labia 11 Jun 2012 08:13; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
vida
Pridružen/-a: 03.06. 2008, 09:44
Prispevkov: 1390
Kraj: Podgozd, 510 nm (20km J od LJ)
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
labia
Pridružen/-a: 25.07. 2008, 07:28
Prispevkov: 774
Kraj: Novo mesto-243 m n.m.
|
| Objavljeno: 11 Jun 2012 08:22 Naslov sporočila: |
|
|
Wauu Vida, prvi link je odličen. Tudi sam sem skeptičen glede tega, če je kakšna razlika med kupljenim lesnim ogljem za žar in doma narejenim ogljem. Nekako se mi zdi, da je večja razlika v vrsti lesa, ki se uporabi za izdelavo oglja, kot v kakšni nadnaravni energiji.
Važno pa je, da gre res za lesno oglje in ne kakšene brikete iz premogovega prahu.
To pa se takoj vidi, ko se odpre vrečka z ogljem. Poleg oglja, ki ga dosedaj nisem dodajal v kompost je uporaben tudi pepel iz žara, ki je bil kurjen z lesnim ogljem ali tudi drug pepel, ki ima osnovo v izgorevanju lesa.
lp labia |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
vida
Pridružen/-a: 03.06. 2008, 09:44
Prispevkov: 1390
Kraj: Podgozd, 510 nm (20km J od LJ)
|
| Objavljeno: 11 Jun 2012 09:18 Naslov sporočila: |
|
|
Hja, labia, največja razlika je prav v tem da za biooglje lahko uporabimo katerikoli suh odpadek: koruzna stebla, luščine orehov, trstiko, ostanke oblanja, v glavnem gremo v gozd in naberemo suh material, ne rabimo zato sekat dreves in pa še glavno je da energijo ki nastaja s pirolizo potem tudi porabimo, kuhanje, ogrevanje... to je prednost biooglja, vse ostalo pa je uničevanje narave in nepotrebno spuščanje ogljika v atmosfero. Če si pogledaš te bio peči (bio stove), lahko zelo kvalitetno skuhaš in spečeš marsikaj, narediš jo lahko že z navadnih večjih konzerv ali pa naročiš tako zelo sofisticirano, ki ima zraven še generator.
   
še linka na temo:
http://www.pozitivke.net/article.php/Obogateno-Biooglje-Naravno-Vrtnarjenje
http://www.pozitivke.net/article.php?story=Terra-Preta-Cudezna-Prst&query=kompostiranje
_________________
užitni rajski vrt |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
vida
Pridružen/-a: 03.06. 2008, 09:44
Prispevkov: 1390
Kraj: Podgozd, 510 nm (20km J od LJ)
|
| Objavljeno: 11 Jun 2012 09:30 Naslov sporočila: |
|
|
parangalus, v slednjem članku naj bi dokazovali koliko se zgubi z kompostnim obračanjem, morda ti pride prav... 
_________________
užitni rajski vrt |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 11 Jun 2012 09:31 Naslov sporočila: |
|
|
Sedaj pa razumem,
Nazadnje urejal/a muha 14 Jun 2013 05:27; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 11 Jun 2012 11:23 Naslov sporočila: |
|
|
labia, gliste, tisti mali rdeči deževniki ne morejo brez razpadajoče snovi. V gnoju v vrečki jih je zagotovo bilo že veliko več, pa so pomrli, ko so vse v zemljo predelali. Niso se mogli preselit na razapdajočo snov, kakor se dogaja v kompostniku. Solata jim je teknila, da si niti predstavljati ne moreš! V bistvu, sem že zapisal nekje, te stvarce se ne prehranjujejo z razapdajočo orrgansko snovjo, ampak z mikroorganizmi, ki sodelujejo pri razkroju organske snovi. Zato tudi odveč strah, da ti pojejo solato na vrtu, samo ko se začne razkroj so pa takoj zraven.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Grom
Pridružen/-a: 20.06. 2011, 16:46
Prispevkov: 119
|
| Objavljeno: 11 Jun 2012 17:06 Naslov sporočila: |
|
|
| vida je napisal/a: | Hja, labia, največja razlika je prav v tem da za biooglje lahko uporabimo katerikoli suh odpadek: koruzna stebla, luščine orehov, trstiko, ostanke oblanja, v glavnem gremo v gozd in naberemo suh material, ne rabimo zato sekat dreves in pa še glavno je da energijo ki nastaja s pirolizo potem tudi porabimo, kuhanje, ogrevanje... to je prednost biooglja, vse ostalo pa je uničevanje narave in nepotrebno spuščanje ogljika v atmosfero. Če si pogledaš te bio peči (bio stove), lahko zelo kvalitetno skuhaš in spečeš marsikaj, narediš jo lahko že z navadnih večjih konzerv ali pa naročiš tako zelo sofisticirano, ki ima zraven še generator.
še linka na temo:
http://www.pozitivke.net/article.php/Obogateno-Biooglje-Naravno-Vrtnarjenje
http://www.pozitivke.net/article.php?story=Terra-Preta-Cudezna-Prst&query=kompostiranje |
Hehe...Bio peči...Gašperček po domače. Meni tele Bio- predpone poženejo kri po žilah in pritisk nabijejo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00
Prispevkov: 4489
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 11 Jun 2012 22:44 Naslov sporočila: |
|
|
| Grom je napisal/a: | | Hehe...Bio peči...Gašperček po domače. Meni tele Bio- predpone poženejo kri po žilah in pritisk nabijejo. |
 
_________________
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
parangalus
Pridružen/-a: 09.08. 2010, 20:22
Prispevkov: 210
Kraj: Obala
|
| Objavljeno: 12 Jun 2012 00:34 Naslov sporočila: |
|
|
Nacinov kompostiranja je vec, hladen nacin, vroc, fermentiranje, z dezevniki... Vsak od teh ima vec razlicic. Vsi nacini imajo svoje prednosti in slabosti zato ne moremo govoriti kaj je prav in kaj je narobe. Vsak izmed nas nekako najde tistega ki mu ustreza glede na cas ki je potreben, materilal in vlozeno delo. Pa seveda zadovoljstvo z rezultatom. In prav je tako.
Dobro je pa vedet kaj se v teh procesih dogaja z vidika biologije in kemije (osnove) Literature na netu je ogromno. In verjamem da lahko vsak z malo volje in osnovnega znanja doseze to da mu spomladi ne bo treba kupovat zemlje.
Labia, ce ti je bistven rezultat ne glede na delo potem loci dezevnike od ostalega vrocega komposta. Vermikompostiranje daje enega boljsih gnojil sploh. Zal ti izdelek tvojih dezevnikov zdesetkajo pozresne termofilne bakterije in zagotovo unicijo vse aktinomicete ki so tako pomemben del dezevnikovih izlockov. V tvojem primeru gre za kompostne dezevnike, da ne bo pomote oz. mesanja z navadnimi. Pa ce bos locil, jih pusti en del v starem kupu in jih neguj se naprej, ker ocitno lepo prezivijo zimo zaradi toplote od komposta.
Saj pravim, vse je odvisno od pricakovanj. Ce si s svojim kompostom zadovoljen, potem si je nesmiselno nakopat dodatno delo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
parangalus
Pridružen/-a: 09.08. 2010, 20:22
Prispevkov: 210
Kraj: Obala
|
| Objavljeno: 12 Jun 2012 00:51 Naslov sporočila: |
|
|
| vida je napisal/a: | | parangalus, v slednjem članku naj bi dokazovali koliko se zgubi z kompostnim obračanjem, morda ti pride prav... |
Hvala vida, pri vrocem kompostiranju so najvecje izgube. To je tudi glavna slabost. Najmanjse pa pri bokashiju. Tu jih prakticno ni. Drugorazreden material ki ga je veliko (plevel, odkos, suhe korenine plevelov, listje) v vroci kompost, ven po dveh, treh mescih dobim substrat. Prvorazreden material pa fermentiram ( ostanki sadja, zelenjave listi paradajzov, stebla, hrana s pretecenim rokom itd, vse kar pac gre za bokashi). Rezultat vrocega kompostiranja drugorazrednega materiala kjer se ne bojim izgub obogatim s fermentiranimi prvorazrednimi ostanki kjer ni izgub. Pa se mikrobi iz enega in drugega odlicno sodelujejo. Prvi lepo dokoncajo delo em. Pazit je treba edino da se nazaj ne segreje. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
parangalus
Pridružen/-a: 09.08. 2010, 20:22
Prispevkov: 210
Kraj: Obala
|
| Objavljeno: 12 Jun 2012 01:21 Naslov sporočila: |
|
|
| labia je napisal/a: | | Tudi sam sem skeptičen glede tega, če je kakšna razlika med kupljenim lesnim ogljem za žar in doma narejenim ogljem. Nekako se mi zdi, da je večja razlika v vrsti lesa, ki se uporabi za izdelavo oglja, kot v kakšni nadnaravni energiji. |
Biooglje je proizvedeno pri visjih temperaturah kot navadno in je zato boljse. Sistemi za pridobivanje biooglja so zasnovani tako da se glavni del postopka lesna masa segreva z lastnimi plini. Proces poteka pri temperaturi okoli 500 stopinj c in traja od pol ure do nekaj ur, odvisno od kolicine, v primerjavi s klasicnim ogljem, ko se kope dimijo vec dni pri temperaturah okoli 120-150. Zato je pri klasiki oglje bolj "zapacano" z lesnimi derivati. Biooglje je bolj porozno, in lazje ga je zdrobit. Je boljsi inkubator za mikrobe. Ampak ce ga ni je tudi klasika dobra. Bio oglje je res bio. Pri proizvodnji ni drugih izpustov kot co2 in voda, plini pri pirolizi so vir energije za postopek in hkrati za pridobivanje el. energije, ostanek (biooglje) gre pa v zemljo kjer ostane stoletja, kar pomeni negativen ogljicni odtis in zmanjsevanje co2 v atmosferi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 12 Jun 2012 06:01 Naslov sporočila: Oglje iz domačega kurišča |
|
|
parangalus, očitno jaz v kaminu pridobivam pravo "bio oglje". Bistvo pa je, da enakomerno naložim drva na sredini in ob stenah, zakurim in potem ne drezam več v žerjavico. Po približno 3 urah, ko je kamin dovolj vroč in ko žerjavica samo še žari, kamin neprodušno zaprem. Ob stenah ostane oglja ravno za eno smetišno - glej sliko zgoraj. Potem za kompost lahko izberem čisto oglje, tiste koščke, kjer je še kaj vidnega lesa pa pustim za netivo.
Ha, in to oglje sem pričela zbirati le zato, ker smo prej ostanke pometli v pepel in so me motili koščki oglja, ki na vrtu tudi po par letih niso hoteli razpasti.
Kdor kuri na drva, se mu splača poskusiti. Pepel in oglje ločim tako, da na kurišču toliko časa pometam z metlico, da ves pepel pade skozi rešetko, ostane le oglje. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
labia
Pridružen/-a: 25.07. 2008, 07:28
Prispevkov: 774
Kraj: Novo mesto-243 m n.m.
|
| Objavljeno: 12 Jun 2012 07:58 Naslov sporočila: |
|
|
Hehe muha, pa saj ni treba nič ločiti. Vse skupaj je odlična zadeva. S tem, da je lesni pepel v bistvu BIO gnojilo, kar oglje ni.
Kot sem prebral je oglje bolj "hiša" za mikroorganizme, zadrževalnik in uravnalec vlage, uravnalec zračnosti in morda čistilec negativnih elementov v zemlji.
Lesni pepel pa ima vrsto koristnih elementov: fosfor, kalcij, kalij in mikroelemente.....
Da ne naštevam ali ponavljam že znano, tukaj je članek:
http://druzina.enaa.com/Dom/Vrt-in-domace-rastline/Lesni-pepel-je-lahko-odlicno-gnojilo-za-vrt.html
lp labia
PS:: Naj dodam še en lep del iz knjige BIOVRT, so samo 4 strani iz te knjige v pdf formatu ( zelo uporabni nasveti):
http://www.erimas.si/dl/biovrt_01.pdf |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Bety11
Pridružen/-a: 07.04. 2011, 07:14
Prispevkov: 1195
Kraj: Postojna Pivka Brkini
|
| Objavljeno: 12 Jun 2012 09:31 Naslov sporočila: |
|
|
 hmmmmmmmmmm.......Kaj vse človek prebere....
Oglje se uporablja v medicini za razstrupljanje.....V lekarni dobite tablete oglja.....Navodila lekarnarjev pa so taka, da apsorbira vse, tudi koristne elemente....minerale, vitamine....in ostalo.....Ko pijete oglje, ne pijte še zraven mineralnih tablet......
Če ste vinjeni in se bojite policajev, spijte oglje, ki vsrka v želodcu alkohol in izpihani zrak ga vsebuje v manjših količinah....
Zato me mešajo različna navodila o biooglju, ki zemljo "obogati s minerali..." in ostalo.....  ..
Jaz sem si predstavljala to drugače, kot laik...... Aborigini organizirano kurijo travo na poljih.....Pepel pognoji osiromašeno prst in zaspala semena boljše rodijo......V Južni AMeriki gozdove zapalijo.....Pepel tla pognoji dodatno, morebitno nastalo oglje pa vsrka strupe.....hmmm...
_________________
Rada vrtnarim |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 12 Jun 2012 10:59 Naslov sporočila: |
|
|
Labia: pepela se v organko ne smo dodajati,
Nazadnje urejal/a muha 14 Jun 2013 05:27; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
Vse o vseh rastlinah Seznam forumov
-> A la carte - Prehrana rastlin
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 8, 9, 10 ... 15, 16, 17 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3 ... 8, 9, 10 ... 15, 16, 17 Naslednja
|
| Stran 9 od 17 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
To si morte prebrat. Zgleda veliko, ma hitro prebereš. Kompost brez obračanja (zrel kompost v kratkem času) z veliko triki, zapisano s strani izkušene gospe.