 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
 Objavljeno: 05 Jul 2013 06:32 Naslov sporočila: ČEŠNJE, VIŠNJE - bolezni in škodljivci |
 |
|
ČEŠNJE, VIŠNJE
Češnjeva listna sušica
Apiognomonia erythrostoma
Redno jesensko ali predspomladansko škropljenji proti listni luknjičavosti zmanjša tudi pojavljanje češnjeve listne pegavosti in češnjeve listne sušice. Dodatni 2 - 3 škropljenji opravimo po obiranju češenj oziroma višenj. Proti obema boleznima češenj začnemo škropiti šele, ko se pojavijo prvi znaki. To je običajno šele po obiranju, zlasti če je poletje deževno. Pri tem se ravnamo povremenskih napovedih in škropimo pred napovedanim dežjem. Občutljive sorte višenj moramo včasih škropiti že pred obiranjem. Če je to po izkušnjah iz prejšnjih let nujno potrebno, napravimo to do tedaj, ko so plodovi debeli kot grah.
Češnje, višnje
Češnjeva listna pegavost
Blumeriella jaapii
Redno jesensko ali predspomladansko škropljenji proti listni luknjičavosti zmanjša tudi pojavljanje češnjeve listne pegavosti in češnjeve listne sušice. Dodatni 2 - 3 škropljenji opravimo po obiranju češenj oziroma višenj. Proti obema boleznima češenj začnemo škropiti šele, ko se pojavijo prvi znaki. To je običajno šele po obiranju, zlasti če je poletje deževno. Pri tem se ravnamo povremenskih napovedih in škropimo pred napovedanim dežjem. Občutljive sorte višenj moramo včasih škropiti že pred obiranjem. Če je to po izkušnjah iz prejšnjih let nujno potrebno, napravimo to do tedaj, ko so plodovi debeli kot grah.
Češnje, višnje
Plodova monilija
Monilinia fructicola
Spada med karantenske škodljive organizme. Napada vse koščičarje, najpogostejša je na breskvah in nektarinah.
Plodova monilija povzroča propadanje cvetov, listov in poganjkov ter gnitje plodov. Cvetovi in listi porjavijo in ne odpadejo takoj, na okuženih poganjkih se pojavijo rjave uleknjene nekroze in razjede, iz katerih se pri koščičarjih izloča smolika. Vrhovi poganjkov se sušijo, propadejo lahko tudi večje veje. Gnili plodovi se jasneje posušijo in zgubajo, nastanejo mumije. Bolezen lahko povzroči zelo veliko gospodarsko škodo zaradi gnitja plodov v nasadu pred obiranjem ter kasneje v skladišču.
Breskev, nektarina, marelica, češnje, višnje
Navadna sadna gniloba
Monila fructigena
Gliva povzroča gnitje plodov v nasadu in pri skladiščenju. Ohranja se v obliki saprofitskega micilja in trosov v plodovnih mumijah.
Osnovna dejavnika, ki vplivata na obseg okužb sta vreme in povzročitelji poškodb plodov.
Češnje in posebno višnje sadimo na zračne lege. Poskrbeti je treba za usklajeno gnojenje z dušikom. Češnje in višnje temeljito oberemo, da se glivica ne ohranja v obliki mumij na drevesih.
Agrotehnični ukrepi:
•odstranjevanje plodovnih mumij
•zračne in ne pregoste krošnje
•ustrezno preredčeni plodovi
jablana, hruška, breskev, nektarina, češnje, višnje
Cvetna monilija
Monilinia laxa
Agrotehnični ukrepi: Odstranjujemo okužene poganjke in jih odstranimo iz nasada. Pri zimski rezi odstranimo vse mumije plodov iz prejšnje sezone. Češnje in posebno višnje sadimo na zračne lege. Poskrbeti je treba za usklajeno gnojenje z dušikom. Okužene poganjke porežemo in jih odstranimo iz nasada. Češnje in višnje temeljito oberemo, da se glivica ne ohranja v obliki mumij na drevesih
Breskev, nektarina, marelica, češnje, višnje
Črna češnjeva uš
Myzus cerasi
Zatiranje je upravičeno samo, če je presežen prag škodljivosti. Najprimernejši čas za pregled in zatiranje je takoj po cvetenju. Prag škodljivosti znaša 3 % napadenih poganjkov po cvetenju.
Češnje, višnje
Mali zimski pedic
Operophtera brumata
Gosenice metuljev, ki se hranijo z brsti in cvetovi.
Mehanično zatiranje: Preden nastopi jeseni prvi mraz ovijemo debla češenj z nekaj centimetrov širokimi lepljivimi trakovi, ki prepreči samicam malega zimskega pedica, da bi splezale na drevo in odložile jajčeca.
Jablana, marelica, češnje, višnje
Češnjeva muha
Rhagoletis cerasi
Pri integriranem pridelovanju je obvezno spremljanje leta češnjeve muhe na rumene lepljive vabe. Vabe nastavimo, ko zorijo zgodnje sorte češenj. Škodljivca zatiramo le, če je presežen prag škodljivosti. Prag škodljivosti je presežen, če ulovimo eno muho na dve postavljeni vabi do faze, ko češnje spreminjajo barvo iz zelene v rumeno. Velja za sorte, ki zorijo od 4. češnjevega tedna naprej. Pri zgodnejših sortah češnjeve muhe ni potrebno zatirati.
Češnje, višnje
Listna luknjičavost koščičarjev
Stigmina carpophila
Z jesenskim oziroma predspomladanskimi škropljenji proti breskovi kodravosti običajno zatiramo tudi listno luknjičavost koščičarjev, saj so proti njej namenjena bolj ali manj ista sredstva. Na nekaterih legah in v mokrih letih je potrebno škropiti breskve še enkrat ali dvakrat v drugi polovici aprila in v maju.
Agrotehnični ukrepi: Poskrbeti za usklajeno gnojenje, zlasti z dušikom. S poletno rezjo povečujemo zračnost drevesnih krošenj in omejujemo bujnost rasti.
Breskev, nektarina, marelica, češnje, višnje, češplje, slive
Kaparji
Zatiranje kaparjev je pri češnjah in višnjah redkokdaj potrebno. Omenjena sredstva uporabimo le, če smo pri zimskem pregledu vejic ugotovili močnejši napad.
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
