 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
 Objavljeno: 05 Jul 2013 06:27 Naslov sporočila: ČEŠPLJE, SLIVE - bolezni in škodljivci |
 |
|
Češpljeva uš
Brachycaudus helichrysi
Zelena češpljeva uš povzroča močno zvijanje listov in zavira rast poganjkov.
Češpljev zavijač
Cydia funebrana
Češpljev zavijač je po načinu življenja zelo podoben jabolčnemu zavijaču in se pojavljata bolj ali manj istočasno. Prvi rod metuljčkov leta v maju in v za četku junija in povzroča junijsko črvivost češpelj. S tem na splošno ne povzroči velike škode, zato
navadno prvega rodu ne zatiramo. Pomembnejši je drugi rod. Metuljčki letajo od sredine julija do konca avgusta in začrvivijo že debele plodove. Metoda zavajanja češpljevega zavijača z dispenzorji ECODIAN CF je zelo učinkovita,če zagotovimo naslednje pogoje: dovolj izoliran nasad in postopek izveden na širšem območju.
Breskov rak
Cytospora sp
Agrotehnični ukrepi:Sprotno odstranjevanje in sežiganje vseh okuženih vejic ali debelejših vej. Iz okuženih nasadov tudi sicer odstranimo ves les in ga zažgemo. Občutljive sorte ne sadimo na zelo vlažne lege. S primerno poletno rezjo je treba povečati zračnost krošnje. Poskrbeti za skladno gnojenje z dušikom, da preprečimo prekomerno rast in občutljivost za te bolezni. Če so nastale poškodbe lesa zaradi naravnih (toča, veter, škodljivci) ali drugih dejavnikov (obrezovanje) je treba tak nasad čim prej poškropiti z ustreznim fungicidom, z namenom razkuževanja ran, če to dovoljuje karenca.
Češpljev kapar
Eulecanium corni
Kapar sesa rastlinske sokove in tako drevesa iz črpava. Neprijetno je tudi obilno izločanje medene rose. Optimalen čas za njegovo zatiranje je v fazi brstenja.
Rumena češpljeva grizlica
Hoplocampa flava
Zatiramo jo, če je bil presežen prag škodljivosti, ko odpade večina venčnih listov. Češpljeve grizlice povzročajo zgodnjo črvivost plodov. Umazano bele pa gosenice najdemo že v plodovih, ki so debeli komaj za droben lešnik.
Črna češpljeva grizlica
Hoplocampa minuta
Zatiramo jo, če je bil presežen prag škodljivosti, ko odpade večina venčnih listov. Češpljeve grizlice povzročajo zgodnjo črvivost plodov. Umazano bele pa gosenice najdemo že v plodovih, ki so debeli komaj za droben lešnik.
Češpljeva mokasta uš
Hyalopterus pruni
Mokasta češpljeva uš oblikuje obsežne kolonije na spodnji strani listov in izloča obilno medeno roso. Češpljeva mokasta uš se običajno pojavlja v
Plodova monilija
Monilinia fructicola
Spada med karantenske škodljive organizme. Napada vse koščičarje, najpogostejša je na breskvah in nektarinah.
Plodova monilija povzroča propadanje cvetov, listov in poganjkov ter gnitje plodov. Cvetovi in listi porjavijo in ne odpadejo takoj, na okuženih poganjkih se pojavijo rjave uleknjene nekroze in razjede, iz katerih se pri koščičarjih izloča smolika. Vrhovi poganjkov se sušijo, propadejo lahko tudi večje veje. Gnili plodovi se jasneje posušijo in zgubajo, nastanejo mumije. Bolezen lahko povzroči zelo veliko gospodarsko škodo zaradi gnitja plodov v nasadu pred obiranjem ter kasneje v skladišču.
Navadna sadna gniloba
Monila fructigena
Gliva povzroča gnitje plodov v nasadu in pri skladiščenju. Ohranja se v obliki saprofitskega micilja in trosov v plodovnih mumijah.
Osnovna dejavnika, ki vplivata na obseg okužb sta vreme in povzročitelji poškodb plodov.
Češnje in posebno višnje sadimo na zračne lege. Poskrbeti je treba za usklajeno gnojenje z dušikom. Češnje in višnje temeljito oberemo, da se glivica ne ohranja v obliki mumij na drevesih.
Agrotehnični ukrepi:
•odstranjevanje plodovnih mumij
•zračne in ne pregoste krošnje
•ustrezno preredčeni plodovi
Cvetna monilija
Monilinia laxa
Agrotehnični ukrepi: Občutljive sorte breskev in posebej nektarink ter marelic ne sadimo na vlažne in zaprte lege. Poskrbeti je treba za usklajeno
gnojenje z dušikom. Odstranjujemo okužene poganjke in jih odstranimo iz nasada. Pri zimski rezi odstranimo vse mumije plodov iz prejšnje sezone. Češnje in posebno višnje sadimo na zračne lege. Poskrbeti je treba za usklajeno gnojenje z dušikom. Okužene poganjke porežemo in jih odstranimo iz nasada. Sadje temeljito oberemo, da se glivica ne ohranja v obliki mumij na drevesih
Rdeča listna pegavost češpelj
Polystigma rubrum
Mali zimski pedic
Operophtera brumata
Gosenice metuljev, ki se hranijo z brsti in cvetovi.
Mehanično zatiranje: Preden nastopi jeseni prvi mraz ovijemo debla češenj z nekaj centimetrov širokimi lepljivimi trakovi, ki prepreči samicam malega zimskega pedica, da bi splezale na drevo in odložile jajčeca.
Listna luknjičavost koščičarjev
Stigmina carpophila
Z jesenskim oziroma predspomladanskimi škropljenji proti breskovi kodravosti običajno zatiramo tudi listno luknjičavost koščičarjev, saj so proti njej namenjena bolj ali manj ista sredstva. Na nekaterih legah in v mokrih letih je potrebno škropiti breskve še enkrat ali dvakrat v drugi polovici aprila in v maju.
Agrotehnični ukrepi: Poskrbeti za usklajeno gnojenje, zlasti z dušikom. S poletno rezjo povečujemo zračnost drevesnih krošenj in omejujemo bujnost rasti.
Rožičavost češpelj
Taphrina pruni
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
