 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
 Objavljeno: 05 Jul 2013 06:22 Naslov sporočila: HRUŠKE - bolezni in škodljivci |
 |
|
Hrušev brstožer
Anthonomus piri
Za razliko od jablanovega cvetožerja, ličinke tega hroščka izjejo vsebino očes že čez zimo ali zgodaj spomladi in ne v času razcvetanja. Močnejši napadi, ko je uničeno veliko brstov se občasno zgodijo v nasadih, ki so blizu gozda. Včasih propadli brsti na zunaj izgledajo, kot brsti napadeni od bakterij.
Agrotehnični ukrepi:
Izrezovanje in sežiganje vejic z napadenimi brsti preden ličinka zaključi razvoj.
Hruševa uš šiškarica
Anuraphis farfare
Uši s sesanjem na poganjkih in na plodovih povzročijo sušenje vejic, zastoj rasti in deformacije plodov. Prezimijo zimska jajčeca na
deblih in vejicah. Zatiranje uši je potrebno tudi zaradi omejevanja prenosa virusov.
Zelena jablanova uš
Aphis pomi
Uši s sesanjem na poganjkih, vejicah in plodovih povzročijo zastoj rasti, izmaličenje poganjkov ter plodov. Z izločanjem medne rose plodove dodatno onesnažijo. Uši prezimijo v obliki črnih 0,5 mm velikih jajčec odloženih na vejice. Najnevarnejša je mokasta uš, ki z njenimi izločki povzroči izrazite deformacije plodov, ki postanejo popolnoma neužitni.
Agrotehnični ukrepi:
•umirjena rast in harmonično gnojenje
•vzdrževanje ekoloških niš za sovražnike uši
•zatiranje plevelov, ki so poletni gostitelji
•naseljevanje naravnih sovražnikov
Navadna hruševa bolšica
Cacopsylla pyri
Odrasle bolšice in njihove ličinke (nimfe) sesajo na vejicah, listih in plodovih. Zaradi sesanja poganjki zakrnijo in se sušijo. Bolšice izločajo veliko medene rose (slabo prebavljen rastlinski sok), ki onesnaži plodove in tako dodatno zmanjšajo njihovo tržno vrednost. Navadna bolšica razvije štiri rodove letno. Pomen te bolšice se je dodatno povečal zaradi spoznanj o možnosti prenosa fitoplazme, ki povzroča odmiranje hrušk (karantenska fitoplazma Pear decline).
Agrotehnični ukrepi:
•vsi ukrepi, ki umirjajo rast hrušk (ustrezno gnojenje in rez) pomembno zmanjšajo možnosti za razvoj bolšic
•ustrezen izbor in kolobarjenje s pripravki, ki jih uporabimo proti bolšici ali proti drugim škodljivcem
Velika hruševa bolšica
Cacopsylla pyrisuga
Povzroča podobno škodo, kot navadna hruševa bolšica. Obseg škode je veliko manjši, ker ima samo en rod letno. Škodljiva je predvsem v mladih nasadih, kjer zavre oblikovanje poganjkov in s tem rodnega lesa. Izločanje meden rose ni tako obilno, kot pri navadni bolšici.
Agrotehnični ukrepi:
•izbira zračnih, sončnih in prevetrenih leg
•vzgoja zračne krošnje
•sajenje tolerantnih sort
•izrezovanje krastavih vejic
Hruševa hržica
Contarinia pyrivora
Hržice včasu cvetenja odložijo jajčeca v cvetove. Iz njih se razvijejo žerke, ki živijo v notranjosti plodičev. Plodiči dobijo bulaste izbokline, nekoliko nabreknejo, nakar odpadejo. Škodljivec ima eno generacijo letno in se občasno pojavi v velikem obsegu.
Agrotehnični ukrepi:
S plitvim obdelovanjem tal pod drevesi spomladi delno prizadenemo bube, ki prezimijo v tleh.
Hruševa listna hržica
Dasineura pyri
Hržica ima 3 do 5 rodov letno. Žerke sesajo ob glavni listni žili v spiralasto in cigarsto zavitih najmlajših listih, ki imajo najprej bledo rdečkaste odtenke, nato pa se posušijo. Ta hržica je ob močnem napadu nevarna predvsem v mladem nasadu, ker močno zavre rast poganjkov in oblikovanje rodnega lesa. V starejših nasadih zmeren napad toleriramo, ker pripomore k ustavljanju prebujne rasti.
Agrotehnični ukrepi:
S plitvim obdelovanjem tal pod drevesi spomladi delno prizadenemo bube, ki prezimijo v tleh. Med rastno dobo lahko
izrezujemo močno napadene poganjke in jih sežgemo.
Hruševa mokasta uš
Dysaphis piri
Uši s sesanjem na poganjkih in na plodovih povzročijo sušenje vejic, zastoj rasti in deformacije plodov. Prezimijo zimska jajčeca na
deblih in vejicah. Zatiranje uši je potrebno tudi zaradi omejevanja prenosa virusov.
Hruševa rjasta pršica
Epitrimerus pyri
Rjasta pršica povzroča rjavenje listov in mrežavost plodov. Pri hujšem napadu poganjki zakrnijo, plodovi pa postanejo krastavi in pričnejo pokati. Škode od te pršice so vse bolj pogoste. Pršica šiškarica povzroči nastanek ploščatih mehurjastih šišk zaradi katerih listje predčasno odpade. Plodov navadno ne napada.
Hrušev ožig
Erwinia amylovora
Bakterija spada med karantenske škodljive organizme za naslednje gostiteljske rastline: jablana, hruška, kutina, nešplja, panešplja, ognjeni trn, japonska kutina, šmarna hrušica, japonska nešplja, glog, jerebika in fotinija. Bakterija, povzročiteljica hruševega ožiga, po okužbi skozi cvetove in rane prodre v vejice in povzroči hitro venenje napadenih organov. Cvetovi se posušijo, zmehčani poganjki se ukrivijo navzdol (v značilni obliki pastirske palice), iz plodov in razpok na vejah pa se prične cediti sluzast bakterijski izcedek. Prezimi v latentni obliki v rakastih tvorbah.
Hruševa rja
Gymnosporangium sabinae
Po okužbi v maju se na spodnji strani listov konec junija in v juliju razvijejo rjavo oranže košaraste izbokline. V juliju se lahko prične množično odpadanje listja. Možne so tudi okužbe plodov.
Hruševa grizlica
Hoplocampa brevis
Pagosenice začrvivijo plodiče, ki odpadejo v začetku junija. Škodljivec ima eno generacijo letno. Osice pričnejo letati malo pred začetkom cvetenja. Jajčeca odlagajo na čašne liste v času odcvetanja. Bolj so prizadete sorte, ki cvetijo zgodaj. Pagosenice preživijo zimo v tleh, zabubijo se šele konec zime.
Agrotehnični ukrepi:
•plitvo obdelovanje tal pod drevesi uniči del bub, ki se nahajajo v tleh
•masovni ulov osic na veliko število belih lepljivih ploščlahko značilno zmanjša populacijo osic
Jabolčni zavijač
Laspeyresia pomonella
Gosenica začrvivi plodove, ki odpadejo in zagnijejo. Hrušev zavijač ima samo eno generacijo letno. Metulji odlagajo jajčeca od polovice junija do konca julija. Najbolj črvive so zgodnje sorte hrušk, poznejše pa nekaj manj.
Hrušev zavijač
Laspeyresia pyrivora
Gosenica začrvivi plodove, ki odpadejo in zagnijejo. Hrušev zavijač ima samo eno generacijo letno. Metulji odlagajo jajčeca od polovice junija do konca julija. Najbolj črvive so zgodnje sorte hrušk, poznejše pa nekaj manj.
Vejičasti kapar
Lepidosaphes ulmi
Vejičasti kapar prezimi v obliki jajčec, ki so skrita pod ščitkom odmrle samice.
Agrotehnični ukrepi:
•sajenje sadik, ki so proste kaparja
•izrezovanje napadenih vejic
•naseljevanje parazitskih osic
•vzgoja krošenj, da se ne stikajo med seboj
•strganje debel na katerih prezimujejo ličnike
Rjava hruševa uš
Melanaphis pyrarius
Uši s sesanjem na poganjkih in na plodovih povzročijo sušenje vejic, zastoj rasti in deformacije plodov. Prezimijo zimska jajčeca na
deblih in vejicah. Zatiranje uši je potrebno tudi zaradi omejevanja prenosa virusov.
Navadna sadna gniloba
Monila fructigena
Gliva povzroča gnitje plodov v nasadu in pri skladiščenju. Ohranja se v obliki saprofitskega micilja in trosov v plodovnih mumijah.
Osnovna dejavnika, ki vplivata na obseg okužb sta vreme in povzročitelji poškodb plodov.
Agrotehnični ukrepi:
•odstranjevanje plodovnih mumij
•zračne in ne pregoste krošnje
•ustrezno preredčeni plodovi
Jablanov rak
Nectria galligena
Gliva se zaje pod lubje vej in debel in povzroči nastanek zgubanih in razpokanih rakastih ran. Ko rana objame vejo ali deblo se ta posuši. Infekcije z askopsorami ali konidiji se dogajajo skozi vse leto. Najpomembnejši obdobji okužb sta čas odpadanja listja in obdobje brstenja do sredine maja.
Agrotehnični ukrepi:
•sajenje neokuženih sadik
•intenzivno izrezovanje rakastih vej in premazovanje ran
•vzgoja redkih krošenj, da veje ne morejo drgniti ena po drugi
Rdeča sadna pršica
Panonychus ulmi
Približno 0,4 mm velike pršice s štirimi pari nog sesajo na listih s čemer povzročijo, da listi dobijo bronasto rjavo barvo in se žličasto zvijejo. Pršice se hranijo tudi na plodovih. Posledice njihovega delovanja so nekoliko drobnejši, manj sladki in manj obarvani plodovi. Škodljivec ima 4 do 7 rodov letno. Prezimijo rdeča 0,1 mm velika jajčeca na vejicah. Največ jajčec samice odložijo okrog brstov na dvoletnem lesu.
Agrotehnični ukrepi:
•vzdrževanje umirjene rasti
•vzdrževane ekoloških niš za plenilske pršice
•prenašanje plenilskih pršic iz sosednjih nasadov
•premišljena izbira fungicidov in insekticidov, ki ne prizadenejo naravnih sovražnikov pršice
Gniloba koreninskega vratu
Phytophthora cactorum
Glavno mesto vdora glive so rane in razpoke na koreninskem vratu. S staranjem dreves se občutljivost poveča. Po okužbi se
lubje razmehča in dobi vijoličnorjave lise. Gnilo tkivo peg ima vonj po mandljevem olju. Ko gniloba objame večji del debla drevo propade. Gliva napade tudi korenine sadik in plodove (rjava gniloba plodov).
Agrotehnični ukrepi:
Nasad napravimo na ustrezno zračnih, prepustnih in strukturnih tleh. Uredimo odvodnjo meteornih vod in preprečujemo zastajanja vode v kolesnicah. Temeljito zatiramo plevele, da je koreninski vrat čim manj časa moker. Izberemo sadike, ki so čim višje cepljenje. Za bolj problematične lege ne izberemo občutljivih podlag (zelo občutljive so MM 106, M 26 in M7). V največji možni meri zmanjšamo poškodbe debla, ki nastanejo pri vzdrževanju negovane ledine. Okužene plodove je potebno odstraniti iz nasada.
Tehnika zatiranja:Kemično zatiranje glive, ki se je ugnezdila v deblo navadno ni uspešno, posebej ne s standardnimi škropilnimi prijemi. Okuženo drevje je potrebno čimprej izkrčiti. Pri dosajanju je potrebno temeljito prezračiti zemljo in dodati veliko organskih gnojil.
Rjava (stempilijska) gniloba plodov hrušk
Pleospora sp.
Gliva povzroča gnilobo plodov. Značilno je, da se gniloba razvije predvsem v notranjosti plodov, na površju opazimo le drobne okrogle rjave pege. Pege niso vdrte in so podobne pegam nastalim od sončne pripeke.
Ameriški kapar
Quadriaspidiotus perniciosus
Ličinke in odrasle žuželke ameriškega kaparja izsesavajo vejice jablane vse leto. Naselijo se tudi na plodove, kjer na mestu sesanja okrog ploščatega telesa nastane rdečkast obroček. Vejice se pričnejo sušiti, kambijska plast pod lubjem se obarva rdeče do vijolično.
Ameriški kapar prezimi kot ličinka.
Agrotehnični ukrepi:
•sajenje sadik, ki so proste kaparja
•izrezovanje napadenih vejic
•naseljevanje parazitskih osic
•vzgoja krošenj, da se ne stikajo med seboj
•strganje debel na katerih prezimujejo ličnike
Rjava (stempilijska) gniloba plodov hrušk
Stemphylium sp.
Gliva povzroča gnilobo plodov. Značilno je, da se gniloba razvije predvsem v notranjosti plodov, na površju opazimo le drobne okrogle rjave pege. Pege niso vdrte in so podobne pegam nastalim od sončne pripeke.
Hrušev škrlup
Venturia pyrina
Bolezen napada vse zelene nadzemne organe in plodove, od brstenja do konca rastne dobe. Za razliko od jablanovega škrlupa je napad na vejicah pri hruškah močnejši. Micelij na vejicah je pomemben vir kužila za primarne okužbe lističev spomladi. Napadeno listje hrušk hitreje pridobiva starostno odpornost in z dreves ne odpada tako hitro, kot pri jablani. Večmicelijskih oblog je na spodnji strani listov. Plodovi površinsko razpokajo, pričnejo gniti in odpadati.
Agrotehnični ukrepi:
•izbira zračnih, sončnih in prevetrenih leg
•vzgoja zračne krošnje
•sajenje tolerantnih sort
•izrezovanje krastavih vejic
Hrušev kapar
Ostrigasti kapar
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
