 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
 Objavljeno: 05 Jul 2013 06:17 Naslov sporočila: JABLANE - bolezni in škodljivci |
 |
|
Jablanova rjasta pršica
Acolus schlechtendali
Pršice šiškarice velike približno 0,15 mm sesajo na obeh straneh listov mladih bujno rastočih poganjkov. Listi se žličasto zavihajo navzgor, porjavijo in postanejo togi. Ta pršica je nevarna predvsem v mladih nasadih, ker povzroča zastoj rasti in ohromi nastanek rodnega lesa. V mladih nasadih ima velik vpliv na barvo plodov. Navadno se prerazmnoži šele v drugem delu poletja. Občutljivi sta sorti Elstar in Jonagold, kjer se pršice naselijo tudi na plodove in povzročijo mrežavost.
Agrotehnični ukrepi:
Agrotehnični ukrepi so enaki, kot pri rdeči sadni pršici.
Zavijači lupine sadja
Adoxophyes reticulana
Gosenice prve generacije objedajo in zapredajo predvsem brste in poganjke, delno plodiče, gosenice druge pa v večjem obsegu tudi
plodove. Na lupini naredijo plitve kotanjaste izjede polne iztrebkov in pajčevine.
Alternarijska pegavost
Alternaria sp.+++
Jablanov cvetožer
Anthonomus pomorum
Hroščki, ki prezimijo pod rastlinskim drobirjem in v gozdovih se preselijo v nasade ob odganjanju brstov. Samice nabadajo brste, se dopolnilno hranijo in odlagajo jajčeca. Ličinka požre notranje cvetne organe, preden se cvetovi odprejo. Pri napadenih cvetovihopazimo porjavele na pol odprte venčne lističe.
Agrotehnični ukrepi:
•izrezovanje in uničenje vejic z napadenimi cvetovi, preden bube zaključijo razvoj
Zelena jablanova uš
Aphis pomi
Uši s sesanjem na poganjkih, vejicah in plodovih povzročijo zastoj rasti, izmaličenje poganjkov ter plodov. Z izločanjem medne rose plodove dodatno onesnažijo. Uši prezimijo v obliki črnih 0,5 mm velikih jajčec odloženih na vejice. Najnevarnejša je mokasta uš, ki z njenimi izločki povzroči izrazite deformacije plodov, ki postanejo popolnoma neužitni.
Agrotehnični ukrepi:
•umirjena rast in harmonično gnojenje
•vzdrževanje ekoloških niš za sovražnike uši
•zatiranje plevelov, ki so poletni gostitelji
•naseljevanje naravnih sovražnikov
Zavijači lupine sadja
Archips podana
Gosenice prve generacije objedajo in zapredajo predvsem brste in poganjke, delno plodiče, gosenice druge pa v večjem obsegu tudi
plodove. Na lupini naredijo plitve kotanjaste izjede polne iztrebkov in pajčevine.
Brstni in listni sukači
Archips rosana
Gosenice prve generacije objedajo in zapredajo predvsem brste in poganjke, delno plodiče, gosenice druge pa v večjem obsegu tudi
plodove. Na lupini naredijo plitve kotanjaste izjede polne iztrebkov in pajčevine.
Jablanova bolšica
Cacopsylla mali
Bolšice s sesanjem ne povzročajo neposredne škode. Ker so prenašalke karantenske fitoplazme, ki povzroča metličavost jablan, jim je potrebno posvetiti pozornost. Jablanova bolšica prezimi v obliki jajčec. Ličinke se razvijajo v maju. V Juniju in juliju bolšice ni v nasadih, jajčeca pride odlagat šele avgusta.
Glogova bolšica
Cacopsylla melanoneura
Bolšice s sesanjem ne povzročajo neposredne škode. Ker so prenašalke karantenske fitoplazme, ki povzroča metličavost jablan, jim je potrebno posvetiti pozornost. Odrasle glogove bolšice prezimijo v gozdovih. V nasade se preselijo konec marca, zapustijo jih sredi junija.
Jablanova listna hržica
Dasineura mali
Ličinke jablanove listne hržice povzročajo z izsesavanjem listja in vršičkov poganjkov zastoj rasti ali celo popolno zakrnitev poganjkov. Škodljivka se je nekoč pojavljala zgolj sporadično, v zadnjih letih pa oblikuje velike populacije. Ugajajo ji sezone, ko se
jabolčni zavijač in uši slabše razvijajo in v nasadih uporabimo nekaj manj insekticidov.
Mokasta jablanova uš
Dysaphis plantaginea
Uši s sesanjem na poganjkih, vejicah in plodovih povzročijo zastoj rasti, izmaličenje poganjkov ter plodov. Z izločanjem medne rose plodove dodatno onesnažijo. Uši prezimijo v obliki črnih 0,5 mm velikih jajčec odloženih na vejice. Najnevarnejša je mokasta uš, ki z njenimi izločki povzroči izrazite deformacije plodov, ki postanejo popolnoma neužitni.
Agrotehnični ukrepi:
•umirjena rast in harmonično gnojenje
•vzdrževanje ekoloških niš za sovražnike uši
•zatiranje plevelov, ki so poletni gostitelji
•naseljevanje naravnih sovražnikov
Jablanova uš šiškarica
Dysaphis devecta
Uši s sesanjem na poganjkih, vejicah in plodovih povzročijo zastoj rasti, izmaličenje poganjkov ter plodov. Z izločanjem medne rose plodove dodatno onesnažijo. Uši prezimijo v obliki črnih 0,5 mm velikih jajčec odloženih na vejice. Najnevarnejša je mokasta uš, ki z njenimi izločki povzroči izrazite deformacije plodov, ki postanejo popolnoma neužitni.
Agrotehnični ukrepi:
•umirjena rast in harmonično gnojenje
•vzdrževanje ekoloških niš za sovražnike uši
•zatiranje plevelov, ki so poletni gostitelji
•naseljevanje naravnih sovražnikov
Krvava uš
Eriosoma lanigerum
Krvava uš je nekoliko drugačna od drugih uši, saj nima menjavanja generacij. Prezimijo samice na vejicah, koreninskem
vratu ali na plitvih koreninah. Telo modrikasto rjave uši, ki ima rdečkasto limfno tekočino je poraslo z dolgimi voščenimi nitkami. Te jo varujejo pred negativnimi vplivi okolja in tudi pred kontaktno delujočimi insekti idi.
Agrotehnični ukrepi:
•izrezovaje močno napadenih vej in premazovanje ran
Sajavost jabolk
Gloeodes pomigena
Gliva se v deževnih jesenih, v nasadih na neprevetrenih legah obdanih z gozdovi nasei na povrhnjico plodov in pokvari njihov izgled.
Gliva oblikuje sajasto plast skoraj po vsej površini plodov. Plodovi zaradi okužbe ne propadejo.
Grenka gniloba jabolk
Gloeosporium sp.
Grenka gniloba jabolk je veliko bolj nevarna saj lahko uniči veliko plodov že v nasadu in tudi v
skladišču. Iz neopazne lenticelne gnilobe se razvija globoka gniloba mesa, ki dobi izrazito grenak okus.
Brstni in listni sukači
Hedya nubiferana
Gosenice prve generacije objedajo in zapredajo predvsem brste in poganjke, delno plodiče, gosenice druge pa v večjem obsegu tudi
plodove. Na lupini naredijo plitve kotanjaste izjede polne iztrebkov in pajčevine.
Jabolčna grizlica
Hoplocampa testudinea
Pagosenica grizlice začrvivi plodiče v maju. Škodljivec ima eno generacijo letno. Osice pričnejo letati malo pred začetkom cvetenja. Jajčeca odlagajo na čašne liste v času odcvetanja. Bolj so prizadete sorte, ki cvetijo zgodaj. Pagosenice preživijo zimo v tleh, zabubijo se šele konec zime.
Agrotehnični ukrepi:
•plitvo obdelovanje tal pod drevesi uniči del bub, ki se nahajajo v tleh
•masovni ulov osic na veliko število belih lepljivih ploščlahko značilno zmanjša populacijo osic
Jabolčni zavijač
Laspeyresia pomonella
Do 20 mm velike gosenice zavijača začrvivijo plodove. Zavijač ima dve generaciji letno. Metulji letajo od začetka maja do sredine septembra.
Gosenice so delujoče od sredine maja do začetka oktobra. Zavijač prezimi kot gosenica v zapredku v razpokah lubja. Metulji najraje odlagajo jajčeca na sorte z drobnimi plodovi, ki so v šopih (npr. Elstar). Gosenica se zavrta v plod takoj, ko zapusti jajčno lupino. Preden se poda v globino proti peščišču naredi spiralen rov. Z višanjem nadmorske višine in s padanjem povprečnih dnevnih temperatur se pogoji za razvoj zavijača slabšajo.
Agrotenični ukrepi:
•ustrezno redčenje plodov
•odstranjevanje črvivih plodov
•ovijanje valovite lepenke okoli debel in uničevanje zapredenih gosenic
Vejičasti kapar
Lepidosaphes ulmi
Vejičasti kapar prezimi v obliki jajčec, ki so skrita pod ščitkom odmrle samice.
Agrotehnični ukrepi:
•sajenje sadik, ki so proste kaparja
•izrezovanje napadenih vejic
•naseljevanje parazitskih osic
•vzgoja krošenj, da se ne stikajo med seboj
•strganje debel na katerih prezimujejo ličnike
Sadni listni duplinar
Leucoptera scitella
Goseničice sadnega listnega duplinarja delajo krožne rove po sredici lista. Za seboj puščajo spiralno sled iztrebkov, ki zapolnijo okroglo izvrtino premera 10 do 12 mm. V zadnjem obdobju ima ta metulj tri generacije. Duplinar prezimi kot buba v beli vatasti bubni zibelki, ki je pripeta v razpokah lubja, na stebrih in na kolju. Vse večje poročil o tem, da duplinar predstavlja tudi sanitrani problem. Bube se pojavljajo na plodovih ob muhi in peclju, kar zelo moti kupce.
Agrotehnični ukrepi:
•uničevaje odpadlega listja
•strganje debel na katerih prezimujejo bubne zibelke
Listni zavrtači
Lyonetia clerkella
Goseničice vrtajo kačaste, sitaste ali vrečaste rove po listno sredici. Metulji imajo 2 –3 rodove letno.
Agrotehnični ukrepi:
•uničevaje odpadlega listja
•strganje debel na katerih prezimujejo bubne zibelke
•plitvo obdelovanje tal pod drevesi uniči del bub, ki prezimujejo v tleh
Navadna sadna gniloba
Monila fructigena
Gliva povzroča gnitje plodov v nasadu in pri skladiščenju.Ohranja se v obliki saprofitskega micilja in trosov v plodovnih mumijah.
Osnovna dejavnika, ki vplivata na obseg okužb sta vreme in povzročitelji poškodb plodov.
Agrotehnični ukrepi:
•odstranjevanje plodovnih mumij
•zračne in ne pregoste krošnje
•ustrezno preredčeni plodovi
Cvetna gniloba jablane
Monilia laxa f. sp. mali
Gliva v deževnem vreme nu okuži cvetove, ki se kmalu posušijo. Iz cvetov preide v prevodni sitem vejic. Vejice ovenijo in se posušijo podobno, kot pri cvetni moniliji koščičarjev in jablanovem raku. Gliva je postala nevarna v nekaterih nasadih, kjer so
zelo omejili uporabo fungicidov. Občutljive so tudi sorte odporne na škrlup (npr. Florina in Topaz), sicer pa sorte, ki dolgo cvetijo in pocvetajo. Zelo občutljiva je sorta Alkmene.
Jablanov rak
Nectria galligena
Gliva se zaje pod lubje vej in debel in povzroči nastanek zgubanih in razpokanih rakastih ran. Ko rana objame vejo ali deblo se ta posuši. Infekcije z askopsorami ali konidiji se dogajajo skozi vse leto. Najpomembnejši obdobji okužb sta čas odpadanja listja in obdobje brstenja do sredine maja.
Agrotehnični ukrepi:
•sajenje neokuženih sadik
•intenzivno izrezovanje rakastih vej in premazovanje ran
•vzgoja redkih krošenj, da veje ne morejo drgniti ena po drugi
Mali zimski pedic
Operophtera brumata
Gosenice metuljev, ki se hranijo z brsti in cvetovi.
Zavijači lupine sadja
Pandemis heparana
Gosenice prve generacije objedajo in zapredajo predvsem brste in poganjke, delno plodiče, gosenice druge pa v večjem obsegu tudi
plodove. Na lupini naredijo plitve kotanjaste izjede polne iztrebkov in pajčevine.
Rdeča sadna pršica
Panonychus ulmi
Približno 0,4 mm velike pršice s štirimi pari nog sesajo na listih s čemer povzročijo, da listi dobijo bronasto rjavo barvo in se žličasto zvijejo. Pršice se hranijo tudi na plodovih. Posledice njihovega delovanja so nekoliko drobnejši, manj sladki in manj obarvani plodovi. Škodljivec ima 4 do 7 rodov letno. Prezimijo rdeča 0,1 mm velika jajčeca na vejicah. Največ jajčec samice odložijo okrog brstov na dvoletnem lesu.
Agrotehnični ukrepi:
•vzdrževanje umirjene rasti
•vzdrževane ekoloških niš za plenilske pršice
•prenašanje plenilskih pršic iz sosednjih nasadov
•premišljena izbira fungicidov in insekticidov, ki ne prizadenejo naravnih sovražnikov pršice
Listni zavrtači
Phyllonorycter blancardela
Goseničice vrtajo kačaste, sitaste ali vrečaste rove po listno sredici. Metulji imajo 2 –3 rodove letno.
Agrotehnični ukrepi:
•uničevaje odpadlega listja
•strganje debel na katerih prezimujejo bubne zibelke
•plitvo obdelovanje tal pod drevesi uniči del bub, ki prezimujejo v tleh
Gniloba koreninskega vratu
Phytophthora cactorum
Glavno mesto vdora glive so rane in razpoke na koreninskem vratu. S staranjem dreves se občutljivost poveča. Po okužbi se
lubje razmehča in dobi vijoličnorjave lise. Gnilo tkivo peg ima vonj po mandljevem olju. Ko gniloba objame večji del debla drevo propade. Gliva napade tudi korenine sadik in plodove (rjava gniloba plodov).
Agrotehnični ukrepi:
Nasad napravimo na ustrezno zračnih, prepustnih in strukturnih tleh. Uredimo odvodnjo meteornih vod in preprečujemo zastajanja vode v kolesnicah. Temeljito zatiramo plevele, da je koreninski vrat čim manj časa moker. Izberemo sadike, ki so čim višje cepljenje. Za bolj problematične lege ne izberemo občutljivih podlag (zelo občutljive so MM 106, M 26 in M7). V največji možni meri zmanjšamo poškodbe debla, ki nastanejo pri vzdrževanju negovane ledine. Okužene plodove je potebno odstraniti iz nasada.
Tehnika zatiranja:Kemično zatiranje glive, ki se je ugnezdila v deblo navadno ni uspešno, posebej ne s standardnimi škropilnimi prijemi. Okuženo drevje je potrebno čimprej izkrčiti. Pri dosajanju je potrebno temeljito prezračiti zemljo in dodati veliko organskih gnojil.
Jablanova pepelovka
Podosphaera leucotricha
Bolezen se pojavlja na vseh zelenih nadzemnih delih in na plodovih od brstenja do konca rastne dobe. Gliva lahko prezimi v plodiš
čih v površinskem miceliju ali kot micelij v brstih. Primarne okužbe se pričnejo že v času brstenja, ko gliva lahko uniči cvetove. Pri večini sort je napad na plodovih dokaj nepomemben. Glavno težavo predstavljajo uničeni poganjki, ki so osnova za oblikovanje rodnega lesa in cvetov.
Agrotehnični ukrepi:
•izbira zračnih leg
•vzgoja zračne krošnje
•sajenje tolerantnih sort
•harmonično gnojenje z zmernimi odmerki dušika, da nimamo terciarne rasti
•uporaba regulatorjev rasti
•večkratno izrezovanje okuženih poganjkov in sežiganje
Ameriški kapar
Quadriaspidiotus perniciosus
Ličinke in odrasle žuželke ameriškega kaparja izsesavajo vejice jablane vse leto. Naselijo se tudi na plodove, kjer na mestu sesanja okrog ploščatega telesa nastane rdečkast obroček. Vejice se pričnejo sušiti, kambijska plast pod lubjem se obarva rdeče do vijolično.
Ameriški kapar prezimi kot ličinka.
Agrotehnični ukrepi:
•sajenje sadik, ki so proste kaparja
•izrezovanje napadenih vejic
•naseljevanje parazitskih osic
•vzgoja krošenj, da se ne stikajo med seboj
•strganje debel na katerih prezimujejo ličnike
Mušja pegavost jabolk
Schizothyrium pomi
Gliva se v deževnih jesenih, v nasadih na neprevetrenih legah obdanih z gozdovi nasei na povrhnjico plodov in pokvari njihov izgled. Naredi posamične drobne kupčke micelija. Plodovi zaradi okužbe ne propadejo.
Brstni in listni sukači
Spilonota ocellana
Gosenice prve generacije objedajo in zapredajo predvsem brste in poganjke, delno plodiče, gosenice druge pa v večjem obsegu tudi
plodove. Na lupini naredijo plitve kotanjaste izjede polne iztrebkov in pajčevine.
Listni zavrtači
Stigmella malella
Goseničice vrtajo kačaste, sitaste ali vrečaste rove po listno sredici. Metulji imajo 2 –3 rodove letno.
Agrotehnični ukrepi:
•uničevaje odpadlega listja
•strganje debel na katerih prezimujejo bubne zibelke
•plitvo obdelovanje tal pod drevesi uniči del bub, ki prezimujejo v tleh
Jablanov škrlup
Venturia inaequalis
Škrlup napada vse zelene nadzemne organe in plodove od brstenja do konca rastne dobe. Listje z velikim številom črnih žametnih peg prične odpadati. Plodovi površinsko razpokajo, pričnejo gniti in odpadati. Okužbe vejic so dokaj redke in nepomembne. Gliva se čez zimo ohrani v obliki saprofitskega micelija v odpadlem listju. Spolna plodišča, ki bruhajo askospore potrebne za primarne okužbe navadno dozorijo že v prvem tednu aprila. Takrat ob deževnih dnevih s temperaturami več kot 10oC že lahko pričakujemo prveokužbe lističev.
Agrotehnični ukrepi:
•izbira zračnih, sončnih in prevetrenih leg
•vzgoja zračne krošnje
•sajenje tolerantnih sort
•odstranjevanje listja iz nasada
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Lad20
Pridružen/-a: 18.01. 2014, 18:50
Prispevkov: 11
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
