Vse o vseh rastlinah Seznam forumov Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
 
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   RSS Feed   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Zasebna sporočilaZasebna sporočila   PrijavaPrijava 




Urbani eko vrt - Koper ?

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Vse o vseh rastlinah Seznam forumov -> Čiv čiv, čvek čvek
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
Sabur



Pridružen/-a: 17.03. 2009, 09:00
Prispevkov: 2540
Kraj: 127.0.0.1

PrispevekObjavljeno: 16 Jan 2013 11:35    Naslov sporočila: Urbani eko vrt - Koper ? Odgovori s citatom

Ker gre bolj za razmišljanje, odpiram tu.

Kaj pravite kako izvedljiva bi bila ideja "Urabni eko vrt" v Kopru po vzoru tistega na Maribor?
_________________
Nikoli, nikoli ne prekinjaj ženo, ko molči! Smile
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
zuf



Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija

PrispevekObjavljeno: 16 Jan 2013 13:54    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Na obali je zelo velik interes. Popolnoma izvedljivo, kar se volje ljudi tiče!
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
katrinca
Administrator foruma


Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor

PrispevekObjavljeno: 16 Jan 2013 14:09    Naslov sporočila: Odgovori s citatom

Ker imam svoj vrtiček v Urbanem eko vrtu Maribor in sem zraven že od vsega začetka, lahko povzamem svoje izkušnje. Imeli smo srečo, da je vrt nastal pod okriljem EPK in je bilo večino potrebnega denarja zagotovljeno iz teh sredstev. Kolikor mi je znano je bilo porabljenih več kot 200,000,00€. Seveda bi lahko zadevo pocenili. Recimo tako, da bi napravili samo eno skupno lopo za orodje. Mogoče bi bilo to celo bolje, saj bi bilo potrebno manj orodja, pa tudi ljudi bi prisilili v druženje. Tega pri nas zdaj manjka, saj se večinoma družimo po lopah. Predvsem se mi pa zdi pomembno, da se resnično izbere ekološko razmišljujoče in nekonfliktne ljudi.
Predlagala bi ustanovitev društva (kot ga imamo mi) in najetje zemlje pri občini ali kmetih.

Mogoče najdeš kakšno domislico v mojih povzetkih ko sem raziskovala tuje eko vrtove.

UVOD
SKUPNOSTNI VRT
Člani Urbanega Eko vrta skupaj vrtnarimo na skupnem vrtu kjer je del vrta namenjen O skupnostnem vrtu govorimo, ko se zbere skupina ljudi in skupaj vrtnari. Vsak je drugačen in je odvisen od dogovorov in želja ljudi ki so člani vrta. Vrtovi so lahko veliki ali majhni. Člani lahko vrtnarijo na skupnem vrtu, kjer si vrtnarijo in si delijo sadove svojega dela, lahko pa je zemljišče razdeljeno na manjše dele kjer vsak skrbi za svoj vrtiček. Lahko so tudi kombinacija obeh. Del vrta je skupen, del pa obdelujejo vrtičkarji vsak zase.
Vrtovi so lahko kreirani za različne skupine (otroci, starejši, starši samohranilci), lahko pa je namenjen različnim skupinam. Vrtičkarji se odločajo kaj bodo vzgajali skupno in kaj bo vzgajal vsak posameznik. Lahko pridelujejo zelenjavo, cvetje, divje rastline, sadje ali pa vsakega po malem.
ZAKAJ JE SKUPNOSTNI VRT POMEMBEN?
Sejati, pobirati pridelke, sadove svojega dela, ostanke kompostirati in naslednje leto kompost dodajamo zemlji. Zavemo se povezanosti z naravo in našega vpliva na njo.
Vrtnarjenje, še posebej tako v skupini, nam prinaša: fizično aktivnost, zmanjšanje stresa, sprostitev, občutek pripadnosti skupini, poveča samozavest, zmanjša stroške prehrane, poveča uživanje sadja in zelenjave, kvalitetnejšo in bolj zdravo hrano, druženje s prijatelji, več časa preživimo z otroci in družino, pomagamo očuvati zemljo, se seznanimo z različnimi vrstami hrane in kulturami, naučimo se vrtnariti in shranjevati pridelke, si izmenjamo viške.
Vrtičkarstvo prispeva tudi k razvoju skupnosti. Ustvarja občutek pripadnosti, manj je kriminala in sovraštva, višje vrednosti nepremičnin v okolici, večja dostopnost do zdrave hrane, lepše okolje, kompostiranje kuhinjskih odpadkov, izboljšanje zdravja, zmanjšanje stroškov transporta hrane, ekonomski razvoj skupnosti, sodelovanje v procesih javnega odločanja, večjo samozadostnost…. Manj je prezgodnjih smrti, manj bolezni srca, debelosti, previsokega pritiska, sladkorne bolezni, osteroporoze, kapi, depresije in raka debelega črevesa. Vrtnarska opravila povečajo vzdržljivost, gibčnost in moč, pomagajo kontrolirati ttelesno težo. Krepijo srce, pomagajo pljučam, žilnemu sistemu in dajejo več energije. Mišice so sproščene, sklepi ostajajo gibljivi. Vrtičkarstvo spada med lažje fizične aktivnosti. Tri ure in pol vrtnarjenja pa porabi 1.000 kalorij.
KAKO ZAČETI?
Preden poiščete zemljišče, poiščite ljudi željnih vrtnarjenja in ustanovite društvo. Oblikujte vodstvo. Če boste vse želeli storiti sami, boste pregoreli. Ljudje se bodo pridružili iz različnih razlogov: bolj zdrava hrana, lepše okolje, druženje, varnost soseščine, kontakt z naravo in uživanje v njej.
Zdaj napišite svoje poslanstvo.
USTVARITE DOBRO KOMUNIKACIJO MED LJUDMI
Čeprav je potrebno veliko diskusij preden se člani poenotijo, je to boljša pot, kot pa da bi o vsem odločal eden, dva ali trije ljudje. Redna srečanja, oglasna deska, povezave po internetni pošti in telefoni, omogočijo, da imajo ljudje možnost izraziti svoje mnenje in aktivno sodelovati. Ni nujno, da so vsi člani željni vrtnarjenja, pomembno pa je, da podpirajo poslanstvo vrta. Mogoče se pridružijo lokalni politiki, mediji, zdravstveni delavci, krajinski arhitekti, aktivisti v boju proti revščini….. Več ko bo ljudi ki se bodo počutili povezani z vrtom, bolje bo.
UPRAVNIK VRTA
Čeprav je pomembno, da je vodja društva dober, je pomembno, da zna zbrati okoli sebe dobro organizacijsko skupino. Naj bi bil dinamičen, entuziastičen, zna navdušiti druge, je diplomatski, prava vrtna enciklopedija, neutruden, sposoben se spoprijeti s kakršnokoli težavo. Takšnega je skoraj nemogoče najti. Dobro je, da se izbira izmed več članov ki razumejo obseg dela. Lahko sta tudi dva upravnika ali več, vsak pa mora vedeti kakšne so njegove naloge in do kod segajo njegove pristojnosti.
ZAČETKI
Začnimo z malim in sčasoma razširjajmo svoje dejavnosti.
DOBRO IZBERIMO ZEMLJIŠČE
Dobro zemljišče je locirano na obljudenem območju, ima veliko sonca, možen dostop pešcev, dostave in ga soseščina odobrava. Fizične lastnosti zemljišča kot sta prst in drenaža lahko vedno izboljšamo.
NAJ BO VRT VZDRŽEVAN VSO LETO
Zelenjavni vrtovi imajo pogosto sloves zanemarjenega zemljišča. Nikomur ne dajte povoda za to. Trava naj bo redno vzdrževana, grede oplete in zastrte, smeti pobrane, lokacija kompostnikov čim dlje od oči, veliko cvetja, vrtičkarji pa se naj držijo pravil.
IZOBRAŽUJTE VRTIČKARJE
Ljudje ki se bodo pridružili ne bodo vsi enako vešči vrtnarjenja. Ni nujno, da že prvo leto pridelajo rekordne pridelke. A začetna navdušenost bo upadla, če ne bodo pridelali nič. Zato poskrbite za izobraževalne delavnice in za povezovanje z izkušenimi vrtičkarji.
GRADITE OBČUTEK PRIPADNOSTI SKUPNOSTI
V skupnostnem vrtu se lahko družijo popolnoma neznani ljudje. Najpomembneje je, da skupaj uživajo na svežem zraku, brkljajo po zemlji, so obkroženi z čudovito naravo, razmišljajo koliko denarja bodo prihranili pri hrani in kako zdravo hrano bodo pridelali. Vrtičkanje bo izboljšalo naša življenja, čutimo da prispevamo nekaj pozitivnega, vezi se krepijo. Povezanost, čut pripadnosti, občutek skupnosti.
SPOPADANJE S TEŽAVAMI
Preden sprejmete kakršnokoli odločitev, ustvarite skupino. Čeprav je ta pot počasnejša, bo ustvarila boljšo, močnejšo, dalje trajajočo vrtičkarsko skupnost. Dokler člani ne bodo razumeli bistvo skupnostnega vrta, boste imeli zbir ograjenih vrtičkov.
ZAČETNE DISKUSIJE
Kateri so razlogi, da bi ustvarili skupnostni vrt? S čim razpolagate, kakšno je vaše znanje, koliko ljudi je zainteresiranih? Kakšna so znanja interesentov, kakšna sredstva lahko prispevajo? Koliko se lahko vsak posameznik zaveže k skupnostnemu vrtu?
IZGRADNJA SKUPINE
0.PREDHODNA FAZA NAČRTOVANJA
1.korak
Komunicirajte z ljudmi iz bližnje okolice, da bi videli ali med njimi sploh obstaja interes za skupnostni vrt. Skupina vsaj petih ljudi lahko naredi naslednji korak in oblikuje predhodni odbor za načrtovanje, katerega delo je ustvarjanje organizacijskega načrta in strukture. Nekaj zastavljenih nalog naj naredi organizacijska skupina, druge lahko opravijo člani. Nikakor naj vsega ne opravi sponzorska organizacija od zunaj. Ustvarilo bi ozračje, ki bi ga bilo kasneje težko spremeniti.
Šest ljudi je sicer dovolj, da se projekt začne, je pa potrebnih veliko več članov, da bo vrt res lahko deloval kot skupnostni vrt. Iščite nove člane in jih vzpodbujajte k aktivni udeležbi. Določite nekoga, ki bo vodil evidenco članov. Zapisane naj bodo njihove veščine, interesi, znanje, moči.
Napravite pregled vseh ostalih sredstev ki jih premorete (zemljišče, orodja, denar). Bodite kar se da natančni in vključite vse na kar pomislite. Določite pomembne naloge ki jih je potrebno opraviti. Npr.pridobivanje sredstev. Skupaj se odločite komu bo vrt namenjen. Ne ustvarjajte za nekoga, ustvarjajte skupaj z njim. Zapišite svoje poslanstvo.
Izberite ime vrta. Čeprav se zdi to v začetni fazi nepomembno, imenovanje povzroči, da vrt postaja realen.
Postavite dosegljive cilje. Uporabite časovno premico. Začnite z malim, ker vedno lahko dodate več.
Iščite podpornike, somišljenike, sponzorje. Organizacije, lokalna podjetja, šole, dnevni centri, bolnice, hišni sveti, javne organizacije, verske organizacije, zavetišča, banke hrane in ostale neprofitne organizacije. Povežite se s tistimi, ki bi lahko pomagali: hortikulturna društva, vrtni klubi, drugi skupnostni vrtovi, krajinski arhitekti in oblikovalci, šole in fakultete.
Dogovorite se kaj bo prevladovalo na vrtu. Zelenjava, sadje, okrasne rastline, divje rastline, avtohtone sorte, metuljni vrtovi ali njihove kombinacije.
Določite pogoje za članstvo in razmislite o prijavnih obrazcih.
Določite način komuniciranja in osebo ki bo skrbela za to. Zberite e-mail naslove, telefonske številke….
Določite redna srečanja.
Določite možna zemljišča in raziščite zemljišča.
Pripravite okvirni predračun, raziščite sredstva in možne vire prihodkov. Vključite: pristojbino za zemljišče, stroške vode, ograje, izboljšanje tal, odstranjevanje odvečnega na parceli, orodje, semena, rastline, lope, označbe, kompostnike, upravnikovo plačo, honorarje, zavarovanja….
Odprite bančni račun in določite vsaj dva podpisnika.
2. korak
Odbor za planiranje predstavi organizacijski plan in strukture.
Kreirajte odbore: finance, članstvo, zemljišče, komunikacije, izobraževanje, socialne aktivnosti. Vsak izmed članov lahko deluje v več odborih

1. UVODNA FAZA NAČRTOVANJA
Določitev tipa vrta, izjava o poslanstvu, postavljanje ciljev, raziskava znanj in sredstev, iskanje sponzorjev in podpornikov.
2. ORGANIZACIJSKA FAZA NAČRTOVANJA
Oblikovanje vodstva, potrebnih odborov za delovanje, izbira vodje vrta, način sprejemanja in izvajanja. Delo odborov se predstavi vsem članom v odobritev.
Močno, odgovorno vodstvo je osnova vsakega uspešnega skupnostnega vrta. Vodstvo naj bo razdeljeno med upravnikom in upravnim odborom, nikakor naj te naloge ne prevzame en sam človek. Upravni odbor daje smernice, motivira in vodi vrt kot celoto. Upravnik pa je človek, ki je vključen v dnevne aktivnosti in predstavlja vrt. Naj bi bil dobro organiziran, z znanjem opremljen, dinamičen in je ključnega pomena za uspeh vrta. Cilj upravnega odbora je, da najde sposobnega upravnika, hkrati pa utrdi organizacijo, da ta uspešno deluje z ali brez upravnika.
ODBORI
Čeprav obstaja tendenca, da nekateri prevzamejo večino nalog in je potem obstoj vrta pod vprašajem, hkrati pa je preveč hierarhije. Ljudi je potrebno povabiti k sodelovanju in si naloge razdeliti. Nekatere je treba opraviti še pred pričetkom vrtnarjenja, druge bo potrebno opravljati ves čas obstoja vrta. Odbori naj bi se srečevali enkrat na mesec, postavljali cilje in časovne mejnike.
VODSTVO
Vodstvo je gonilna sila ustvarjanja vrta. Njegova naloga je planiranje, vodenje, jasno postavljanje ciljev, spremljanje izvajanja nalog in ovrednotenje rezultatov.
Vodstvo sodeluje v odborih, po možnosti kot vodje področij.
Vodstvo predstavlja vrt na javnih dogodkih in ga povezuje z drugimi lokalnimi, regionalnimi in državnimi organizacijami in skupinami.
Določa kriterije za izbiro upravnika in odloči tudi o tem ali bo to volunterska ali plačana funkcija. Spremljajte delo upravnika.
Vodstvo napiše pravila in navodila in smernice. Kako se bo pridelovalo, kako bo z uporabo kemičnih gnojil in pesticidov, o vzdrževanju zemljišča, porabi vode, otrocih in živalih na vrtu.
Vodstvo razvije metodo odločanja za celotno članstvo.
Vodstvo sestavljajo: predstavnik sponzorske organizacije, predstavniki podpornih organizacij, upravnik vrta, vodje odborov, svetovalci
UPRAVNIK VRTA
Upravnik je tisti, ki na vrt opravi največ ur. To naj bo oseba, ki ga ostali spoštujejo, ima avtoriteto, diplomatska znanja, je občutljiv in taktičen, sposoben priskrbeti materiale in usluge, ima osnovno hortikulturno znanje in verjame da je možno z izgradnjo skupnosti doseči spremembe. Upravnik mora predvsem znati poslušati in se zavzemati za win-win kombinacijo.
Po možnosti, naj bi bilo upravnikovo delo plačano, s plačo ali vsaj honorarjem.
Vsak član vrta ima možnost, da se javi za funkcijo upravnika vrta.
Glede na prijavljene, vodstvo določi najboljšega kandidata, potrdi pa celotna vrtičkarska skupnost.
Upravnik poroča vodstvu in mora imeti popolno zaupanje vseh članov vrta.
Glede na to kako velik je vrt je ali sam odgovoren za celoten vrt, ali pa si odgovornost deli z vodji odborov. Odgovarja na vprašanja in svetuje vrtičkarjem. Planira, koordinira in vodi projekte. Poskrbi, da se pravila in predpisi ki jih je sprejelo vodstvo upoštevajo. Posreduje v sporih med vrtičkarji. Poskrbi za zbiranje pisnih in fotografskih dokazov za uspešnost vrta in zbiranje poročil vseh srečanj in skupin. Asistira odborom pri izvedbi projektov. Koordinira majle in sporočila. Piše poročila donatorjem. Razdeli denar in hrani poročila o izdatkih v skladu z odobritvijo upravnega odbora. Priskrbi donacije za vrt kot so semena, rastline, les, osvežitve. Oblikuje odnose z drugimi organizacijami. Rekrutira prostovoljce. Asistira in nadzira sajenje, vzdrževanje in čiščenje gred, poskrbi da so pridelki pobrani. Poskrbi za gostujoče strokovnjake. Nadzira vzdrževanje orodja in opreme. Vrt predstavlja na prireditvah in v medijih.
FINANCE
Vodi vse evidence: sredstva, prihodke, odhodke, inventar, prostovoljci, donacije v naravi in denarju.
DENARNI SKLAD
Prepoznava možnosti financiranja različnih fundacij, javnih in privatnih. Išče donatorje med lokalnimi podjetji in posamezniki, v denarju in v naravi. Poskrbijo za odnose z donatorji (srečanja, zahvale). Planirajo in izvajajo dogodke, ki povečujejo denarni sklad.
Skupaj z vodstvom in odborom članstva določajo višino prispevka in odločajo tudi o tem kaj bo na višino prispevka vplivalo. Bo to pavšalni znesek, ali se bo znesek določal na podlagi višine dohodka posameznika, velikosti vrta, številom članov gredice itd.
Pripravi tudi dan hvaležnosti, tako da povabi vse volunterje in donatorje.
V skladih bi lahko sodelovali tisti, ki imajo izkušnje v pridobivanju sredstev, pisci, medijski in marketinški strokovnjaki, strokovnjaki za odnose z javnostmi, vrtičkarji, vodstveni odbor, upravnik.
VRTNI ODBOR
Pridobiva zemljišča, napiše seznam možnih zemljišč in jih ovrednoti glede na njihove primernosti. Pristopi k lastnikom zemljišč in se dogovarja o morebitni možnosti uporabe. Razmišlja o tem katera sredstva potrebuje in išče možne donatorje. S pomočjo odbora za članstvo poišče ljudi ki bodo sodelovali pri gradnji, delu na vrtu. Skrbi za projekt oskrbe z vodo. Organizira pomladansko in jesensko čiščenje. Organizira kompostiranje. Je vez med vodstvom, upravnikom in vrtičkarji.
Možni člani odbora za zemljišče: vodstvo, upravnik, vrtičkarji, hortikulturni strokovnjaki. Arhitekti, oblikovalci krajine.
ODBOR ČLANSTVA
Skrbi za obstoječe člane in išče možnost povečevanja članstva. Vodi evidenco vseh članov, njihove spretnosti in znanja, izkušnje, zanimanja. Naj bodo ta vprašanja del formularja ob registraciji. Skupaj z vodstvom in upravnikom določi potrebno število obveznih delovnih ur. To je potrebno, da se opravijo nujna dela, hkrati pa to povečuje občutek pripadnosti skupnosti. Vsak naj sodeluje pri tem kar zna in česa je zmožen, izgovarjanje v stilu »nimam časa«, se ne upoštevajo.
Pripravi spisek pravic in obveznosti članov. Določijo se jasna navodila in pravila. Jasno naj bo določena tudi procedura v primeru neupoštevanja pravil. Pravilnik se da v obravnavo vsem članom, potem se vključijo vse pripombe in predlogi in se sestavi končni zapisnik. Predvsem je potrebno določiti pravila o tem na kakšen način se bo obdelovalo, kako se bo uporabljala voda, število obveznih delovnih ur itd. Ko je pravilnik sprejet, se njegove postavke vključijo v formular registracije.
Skrbi tudi za zapise, pisne in fotografske vseh vrtnih dogodkov.
Vzpodbuja sodelovanje lokalnih šol, skupnosti, socialnih agencij
Planira in koordinira dogodke skupaj z upravnim odborom, odborom za sklade in odborom za druženja.
V odboru sodelujejo vrtičkarji, upravnik, pisci, strokovnjaki, pravniki……
ODBOR ZA KOMUNIKACIJE
Skrbi za seznam članov, kontaktne podatke in obveščanje članov. Podlaga za odnose z javnostjo so zapisi o vrtu, pisni in fotografski.
Z odborom za članstvo iščejo nove člane. Kreirajo letake, plakate, spletno stran. Pomagajo odboru za sklad s pripravo prošenj in zahval donatorjem. (certifikati, zahvala v časopisih, košara sveže zelenjave, zahvalno pismo s fotografijami, označijo donatorja na vhodu, jih omenjajo v svojih pismih)
Napišejo, izdajo in distribuirajo časopis ki je informativnega in izobraževalnega značaja. Na začetku lahko ima časopis samo stran ali dve.
Z odbori za zemljišča, članstva in druženja planira in koordinira dogodke v vrtu.
Možni sodelujoči: pisci, izkušnje namiznega založništva in oblikovanjem spletnih strani, upravnik, fotografi, člani lokalnih medijev, telefonisti, grafični oblikovalci, vrtičkarji
ODBOR ZA IZOBRAŽEVANJE
Seznam potrebnih delavnic (v skladu s potrebami in željami članov) in možnih izvajalcev. Urnik delavnic in skrb za njihovo izvajanje.
Ustanovi knjižnico za potrebe vrtičkarjev in poskrbi za donatorje literature.
Možni člani: mojstri vrtnarjenja, kompostiranja, svetovalci za prehrano, vrtičkarji, upravnik, učitelji, knjižničarji, krajinski oblikovalci, arhitekti
ODBOR ZA DRUŽENJA
Je pomemben odbor, saj poskrbi za druženje vrtičkarjev, volunterjev, donatorjev in širše okolice. Takšna dogodka bi naj bila vsaj dva, spomladansko in jesensko srečanje. Lahko tudi piknik sredi poletja, jesensko pobiranje pridelkov itd. vse s ciljem, da bi ohranili in krepili duh skupnosti. Organizira in koordinira izlete
Je odgovoren za pogostitev na srečanjih, tako zabavnih kot delovnih
Možni člani: vsak ki rad organizira zabave, kuharji, upravnik, vrtičkarji
2.FAZA: PLANIRANJE ORGANIZACIJE
PREVZEM IN IZVAJANJE
Sprejmejo se navodila, pravila in obveznosti članstva, ki so bile predstavljene, dane v obravnavo in popravljene.
Določi se tudi metoda glasovanja.
Če se ne doseže soglasja, se predlagajo popravki in se glasuje še enkrat.
Začne se z izbiro upravnika.
Obravnava se primernost zemljišča in potrebne korekcije, določanje prioritet izvajanja skupaj z odborom za zemljišče in poskrbeti, da bo vse končano do začetka sejalne sezone.

3.DOLOČITEV SMERNIC VRTA, PRAVILA, PRAVICE IN OBVEZNOSTI ČLANOV
Ne glede na to kako se dokument imenuje, vrt potrebuje dokument v katerem bo zapisano kaj se od vrtičkarjev pričakuje in kaj bodo dobili v povračilo. Le tako se bo možno izogniti morebitnim težavam v prihodnosti. Naj bo dokument naravnan pozitivno, naj svetuje in vzpodbuja duh skupnosti in enakopravnosti. Osnutek dokumenta bo predstavljen vrtičkarjem in jim dan v obravnavo. Njihovi predlogi in komentarji se vključijo v končen dokument. Predvsem naj bo jasno povedano katere so kršitve in kakšna bo procedura v primerih kršitev. Dokument predstavlja osnovo pogodbe ki jo podpiše vsak vrtičkar ob registraciji.
Kaj je potrebno upoštevati pri pripravi pravil?
Rešiti je potrebno vprašanja kot so, kakšne pogoje je potrebno izpolnjevati za dostop do vrtička? Katera pravila se bodo sprejela? Kako se bodo izvrševala? Kakšne bodo sankcije v primeru neupoštevanja pravil? Kakšna procedura? Kako se določi pristojbina za zemljišče? Kolikšna bo članarina? Kdaj se bodo pobirale pristojbine in članarine? Se bodo vrtičkarji redno srečevali? Če ja, kako pogosto, kdaj, kje in s kakšnim namenom? Bo vrt skupen ali skupek posameznih zemljišč? Kako bodo razdeljeni pridelki v skupnostnem vrtu? Kako bodo zemljišča dodeljena? Po velikosti bivanja, po potrebah, z žrebanjem, po načelu kdor prvi pride prvi melje? Če nekdo zapusti zemljišče, kako bo izbran naslednji najemnik? Bo čakalna lista? Kdo jo bo vodil? Ali se bo vrt zaklepal? Kdo bo imel ključe? Kako se bo skupina soočila z vandalizmom? Katere naloge se bodo opravljale skupno? Kako bo potekalo vzdrževanje v skupnih prostorih, gredah ob ograji, cvetličnih gredah in področjih za sedenje? So skupne naloge obvezne? Kakšne bodo posledice če člani ne bodo sodelovali? Kako se bodo vrtičkarji spopadli z plevelom? Bo vrt ekološki? Kako se bo to uveljavilo? Si bodo vrtičkarji delili orodje in ostalo? Kako jih bodo pripravili in vzdrževali? Bo zalivanje stvar posameznika? Seznam rastlin ki se ne bodo sadile? Kje naj bodo posajene visoke rastline? Kako velik naj bo vrtiček? Bodo vsi vrtički enake velikosti? Naj začetniki začnejo z manjšimi gredami? Ali lahko imajo izkušeni dva vrtička? Bo vrt odprt vso leto? Kako se bo prislužil dodatni denar?
Primer pravil in predpisov ameriškega skupnostnega vrta:
Uporabite jih samo kot primer in jih prilagodite vaši specifični situaciji in potrebam. Vedite, da so najboljša tista pravila, kjer vrtičkarji sodelujejo pri njihovi pripravi. Naj bodo pravila izvršljiva in poštena. Vsak vrtičkar naj dobi svojo kopijo, naj pa bodo tudi objavljena na vidnem mestu.
http://www.cityfarmer.org/gardenrules.html#rules
Prisepval bom xy € da bi pomagal pokriti stroške vrta.
Vrt bom zasadil do…..in ga vzdrževal vse poletje. Odstranjeval bom plevel in vzdrževal skupne gredice ki mejijo na moj vrtiček. Če moj vrtiček ne bo vzdrževan se zavedam, da bom opozorjen in ga bom primoran urediti v tednu dni. Po tem času bo gredica dodeljena drugemu.
Za sabo bom pospravil smeti in odpadke.
Če bom odsoten več kot teden dni, bom o tem obvestil upravo.
Depoziti?
Pomagal bom pri pomladanskem in jesenskem čiščenju vrta.
Visoke rastline bom posadil tja, kjer ne bodo metale sence na sosednje zemljišče.
Pobiral bom samo pridelke na svoji gredici, razen če mi ne bo izrecno dovoljeno drugače.
Ne bom uporabljal gnojil, insekticidov ali pesticidov.
Opravil bom obvezno kvoto delovnih ur. (vključen seznam potrebnih opravil)
Na vrt ne bom vodil domačih živali.
Odgovoren sem za vsa svoja dejanja in dejanja mojih gostov, zato se strinjam, da bom povrnil škodo ki jo bom povzročil vrtičkarski skupnosti ali posameznim vrtičkarjem.
Podpis vrtičkarja, podpis upravnika

4. ODNOSI S SKUPNOSTJO
Vsak nov vrtiček bo sprožil radovednost, ter pozitivne in negativne reakcije. Nujno je, da soseščino obvestimo in jih povabimo k sodelovanju. Dobri sosedi pomenijo tudi večjo varnost. Poprosite jih da popazijo na vrt, vprašajte jih o zgodovini zemljišča, o rasnih pogojih, obljudenosti zemljišča, peš poteh…..Povabite jih na zabave vrtičkarske skupnosti, čeprav niso člani. Mogoče se bodo pridružili. Podarite jim kaj zelenjave iz svojih vrtov.
Če soseščina vrta ne podpira in vidi v njem možne težave, jim pokažite fotografije uspešnih vrtov in pripovedujte zgodbe o njih.
Potrudite se, da bo vrt vedno vzdrževan, zasadite nekaj cvetja, ki bo na voljo mimoidočim. Vrt naj postane ponos vse soseščine, soseščino pa obravnavajte tako skrbno kot svoj vrt.
5.VANDALIZEM
Vandalizem je nekaj, kar se zgodi v vsakem vrtičku. Ni načina, ki bi to preprečil, a večina vrtičkarskih skupnosti se sčasoma naučiti nadzorovati problem. Večina vandalizma nastane zaradi dolgočasja, ljubosumja in ignorance. Ena izmed rešitev je postavitev ograje, je pa treba vedeti, da včasih to problem še poveča. Vedno se bo našel nekdo, ki se mu bo zdelo, da je njegovo poslanstvo to, da prepleza še tako visoko ograjo. Zato nima smisla postavljati zelo visoke ograje, pa tudi vrtnariti ni prijetno zaprt med štirimi stenami. Ograja naj bo, če nič drugega bo ščitila pred pohodom psov. Ob ograji posadite visoke plezalke, vinske trte, fižol, kumarice….Najbolje je, da nepridiprave povabite k sodelovanju. Pogosto nagajajo otroci in prav ti lahko postanejo najboljši vrtnarji in čuvaji vrta. Ne jezite se in ne sovražite in ne počutite se kot žrtev. Pa čeprav je bilo uničeno nekaj v kar ste vložili srce in dušo. A najlažje bo, da boste nemudoma popravili škodo in vzeli to kot nekaj podobnega kar lahko povzroči nevihta. In nenazadnje, vandalizem ni vedno posledica hudobije, včasih si na vrtu postrežejo lačni brezdomci. Povabite jih k sodelovanju in jim podarite nekaj zelenjave. Konec koncev je to skupnostni vrt.
Navodila: Vrt naj bo vsem na očeh. Poprosite sosede, da popazijo na vrt in jih nagradite. Spoznajte člane med seboj, zamenjajte si imena in telefonske številke, izdelajte članske izkaznice ali priponke ali si izmislite kako drugo metodo da razpoznavo. Če ima vrt ključavnico, vodite natančno evidenco o izdanih ključih. Če uporabljate ključavnice s kombinacijami, opomnite vrtičkarje da skrbno čuvajo kombinacijo. Vrt redno vzdržujte, da bo videti, da vam je mar. Sproti popravljajte škodo in dajte vedeti, da ste vi tisti, ki imate nadzor nad vrtom, ne vandali. Izobesite obvestilo kdo vrtičkarji so in kako se lahko pridružijo. Dnevno pobirajte pridelke. Manj bo skušnjav, bolje bo. Če vrtove obiskujejo nočni nepridipravi, organizirajte nočno stražo. Ampak ne skušajte se spopasti z njimi. Problem rešite čez dan, v prisotnosti upravnika ali koga drugega. Posadite več kot potrebujete in ponudite izven zemljišča na vidnem mestu za ljudi ki resnično potrebujejo hrano in niso zlonamerni vandali. In dodajte obvestilo v stilu:« Le potrebujete zelenjavo, se pridružite našemu vrtu. Če potrebujete hrani danes, si prosim postrezite tukaj«

6.ODPRAVLJANJE TEŽAV
Do težav pride, ker preveč hitimo, ni dovolj članov in nismo razdelili odgovornosti med njimi. Veliko ljudi je takih, ki bi radi naredili vse. Na začetku se zdi to lažje, a na dolgi rok tak način povzroča težave. Takrat bo tudi težje vključiti ostale, da prevzamejo del odgovornosti. Zato je čas, ki je na začetku porabljen zato da se dela razdelijo, dobro porabljen.

ZEMLJIŠČE
IZBIRA ZEMLJIŠČA
a.Obsijanost s soncem
Najboljše zemljišče za skupnostni vrt je ves dan obsijano s soncem,
b.oddaljenost od soseščine
Naj bo v bližini stanovanjske skupnosti in je do njega mogoče priti peš. Samo tako bo vrt resnično urban in del vsakdanjega življenja v soseščini. Bolj bo vrt oddaljen, manj se bo vrtnarilo. Naj pa bo vrt vendarle dostopen tudi z avtomobili in manjšimi dostavnimi vozili, naj bo v bližini javnega transporta.
c.zatrupljenost. Najbolje je že v začetku opraviti test in raziščite za kaj se je zemljišče uporabljalo v preteklosti. Če je bilo to industrijsko zemljišče, je velika verjetnost, da je preveč zastrupljeno. Tega, razen v primeru, da se prst v celoti zamenja, ni mogoče popraviti. Prst je sestavljena iz organskih (humus) in anorganskih snovi (pesek, glina, mulj). Idealna prst ima veliko organskih snovi in kombinacije drobnih delcev peska, gline in blata. Relativni deleži teh snovi vplivajo na možnost zadrževanja vode, drenažo, vsebnost kisika in plodnost. Peščena tla preveč prepuščajo vodo in slabo vplivajo na rodnost. Glinena tla so zlepljena. Nezastrupljeno, a ne najbolj kvalitetno prst lahko vedno izboljšujemo. Dodajamo organske materiale (kompost, hlevski gnoj, mulč). Propustnost prsti lahko izboljšamo z odvodnjavanjem in dodajanjem peska.
d, dostopnost vode. Idealna bi bila tekoča voda na zemljišču. Če te ni, je treba razmišljati o dostavi vode v cisterne, zbiranju deževnice, poprositi za vodo sosede in jim v zameno poravnati račun za vodo ali dati pridelek. Vedno pa je treba vrtičkarje vzpodbujati k čim manjši porabi vode, z zalivanjem zjutraj in zvečer, mulčenjem ali kapljičnim zalivanjem.
e, onesnažen zrak. Največ onesnaženja povzročajo avtomobilski izpuhi, zato vrt naj ne bo v bližini cest, še posebej križišč, parkirišč itd. Veter ne pozna meja in onesnažen zrak širi na stotine metrov daleč. Veliko težavo lahko povzroči tudi sol ki se na cestah uporablja pozimi.
e, varnost. Najbolje je, da je vrt v obljudenem območju, primerno osvetljen in tako manj zanimiv za vandale. Naj se vrtičkarji med seboj poznajo.

Iščite torej zapuščena zemljišča v svoji neposredni okolici, raziščite lastništvo in namembnost zemljišča. Če zemljišče ni namenjeno kmetijski rabi, je treba preveriti ali se da namembnost spremeniti. Pripravite argumente, ki upravičujejo vrt, se sestanite z lastniki in občinskimi uradniki in imejte v ekipi pomembnega člana skupnosti, ki idejo podpira, nekoga z pravnim znanjem in nekoga s poznavanjem stavbnih zemljišč. Raziščite možnost soustvarjanja z ustanovami, ki imajo veliko zemlje, s šolami, bolnicami, domovi za ostarele itd. V argumentu, ideji skupnostnega vrta, definirajte skupnostni vrt, cilje, namene in poslanstvo, članstvo, celoten načrt vzdrževanja, ozadje sponzorjev in donatorjev, imena, naslove in telefonske številke vsaj dveh kontaktnih oseb, pisma podpore itd. Posredujte ta dokument lastnikom zemljišča, sosedom, občinskim organom, morebitnim donatorjem. Kontaktirajte z lastniki zemljišča in lastniki zemljišč, ki neposredno mejijo na zemljišče. Razložite svoje namene, povabite jih k sodelovanju, zagotovite svojo zavezanost projektu in jih prosite, da podpišejo podporo projektu. Ko dosežete sporazum z lastnikom zemljišča, obdelajte vprašanje uporabe in pripravite sporazum, ki bo podlaga za zakup. Vključeno naj bo: glavni namen, opis zemljišča in lokacijo, razpoložljivost vode, elektrike itd., pregled zemljišča, dolžina najema, možnost obnovitve, odpoved najema, možnost sprememb, pristojbine, vzdrževanje, zavarovanje, klavzula škode in diskriminacije.
Najemniki naj dobijo občutek, da ste sposobni izvesti projekt. Naj bodo pisno informirani z vašimi plani in preteklimi izkušnjami na projektih skupnosti in z vašo kariero. Vsak mesec jim pošljite pismo in jih povabite, da postanejo člani.
2. OBLIKOVANJE ZEMLJIŠČA
a. popis obstoječega, popis želja in kombinacija obojega. Izmera zemljišča, skica v razmerju 1: 50, vnesite obstoječe objekte na zemljišču, vnesite gibanje sonca in sence, odvodnjavanje, gibanje in smer vetra, razgibanost zemljišča, obstoječa drevesa in ostale rastline, vrišite tudi sosednje objekte, ki na vrt mejijo. Ocenite pretok ljudi, pešpoti……
Idealno je, če v tej fazi sodelujejo vsi člani vrta. Razmisliti je potrebno o individualnih vrtičkih, skupnih gredicah, otroških vrtičkih, prostorih za posedanje v senci in na soncu, prostorih za piknik, kompostnikih, prostorih za spravilo orodja, označbah, oglasnih deskah, pešpoteh (tlakovane ali netlakovane), naravnih območjih za ptice in metulje, ograjah, razsvetljavi, zakrivanje nezaželjenih pogledov, sajenju rastlin ob mejah kot filter onesnaževanja. Naj pa bodo v ospredju gredice, ki so v vsakem vrtu najpomembnejše. Gredicam namenimo najboljša zemljišča, ki so najbolj obsijana z soncem in lahko dostopne. Ostalo zemljišče uporabimo za druge namene. Velikost gredic bo odvisna od izmere celotnega zemljišča in od interesov in sposobnosti individualnih vrtičkarjev. Najbolje je, da se določita dve standardni velikosti gredic. Recimo 100 in 50m2. Za osnovno gredico pa je že primerna gredica velika cca.20m2. Tukaj moramo upoštevati želje posameznikov. Začetnik v vrtnarjenju se bo za začetek zelo težko spopadel s prevelikim vrtom. Manjka mu znanja in izkušenj in ga ne bo sposoben vzdrževati. Mogoče se bodo našli taki, ki vsega svojega prostega časa ne bi želeli preživeti na vrtičku. Lahko se odločimo, da bomo sadili v vrste, ki so najbolj primerne za zagotavljanje kroženja zraka, lahko obdelavo, odstranjevanje plevela in pobiranja pridelka. Lahko so pa gredice tudi mešane, kar pa zahteva več vrtičkarskega znanja.
V vsakem primeru naj ne bodo širše kot 1,2m, da jih bo mogoče obdelovati z obeh strani. Če je le mogoče, naj bodo gradice načrtovane tako, da bodo daljše grede posajene v smeri sever-jug. To bo dalo rastlinam največ sonca, najmanj sence in najboljšo prevetrenost. Naj se vrtičkarji med seboj dogovarjajo o sajenju problematičnih rastlinah. Tistih, ki zrastejo visoko in tistih, ki zavzamejo preveč prostora. Razmislite o možnostih, da takšne rastline zasadite na obrobje, na skupno gredo. Buče pa lahko sadimo tudi vzdolž ograje.
Poti naj omogočajo lahko dostopnost in razmejijo vrtičke. Osrednja pot naj bo široka vsaj 1,2m, za dostop z samokolnico pa je potrebno vsaj 75cm. Poti naj bodo pokrite z materialom ki prepušča vodo (lubje, gramoz) ali pokrite z lesom.
Skupnostni vrt naj ima ograjo, ali pa tudi ne. Vandalizma ne bo rešila niti izredno visoka ograja iz bodeče žice. Smiselno pa je, da se ograja postavi za razmejitev od okolice, zaščito pred psi itd. Naj ne bo visoka in lahko jo oblikujejo tudi rastoče rastline.

3.DELOVNI PLAN
Opišite vse kar je potrebno storiti in določite datume. Upoštevajte, da vsi ljudje nimajo biti možnost prisotni ob vsakem času. Niti nimajo vsi enaka znanja. Zato se spoznajte in izpostavite izkušnje in znanja posameznikov iz različnih področij. Na osnovi tega in želj posameznikov pa oblikujte delovne skupine. Naj bodo ljudje obveščeni o času delovne akcije in potrebnem orodju in primerno opremljeni. Naj bo poskrbljeno za osvežitev in praznovanje na koncu dela.
4. Potrebna delovna sredstva, materiali in finančna sredstva
Vsak vrt potrebuje najkvalitetnejše orodje: lopatico, grablje, motika, vrtne škarje, zalivalka, vile, lopata, samokolnica, rokavice, zalivalne cevi…… Orodje je potrebno vzdrževati, čistiti, pred zimo zaščititi z oljem, ga ostriti….. Na vrtu bomo potrebovali tudi gnoj, material za prekrivanje (listje, pokošeno seno, tropine, žagovino, lesni sekanci, črna folija, vrteks), odpadni les, vedra, cevi, zemljo, kompost, trajnice, grmičke, sadno grmičevje, drevesa, pribor za testiranje prsti, označevalce rastlin, označbe zemljišč, lončke, pladnje za setev, šotne lončke, leseni kole, verige in ključavnice, florescenčne luči, kosilnice, drobilnike…Določimo potrebne količine. Cena ograje je npr. odvisna od višine in uporabljenega materiala. Potrebno je vključiti tudi stroške namestitve in stroške prevozov. Stroški prevoza so fiksni, dejanska cena materiala pa obratno sorazmerna z količino. Zato po možnosti nabavljajmo večjo količino naenkrat. Ves material pa naj bo ekološki. Razmislimo kaj od tega je smiselno nabaviti, kaj si izposoditi, dobiti od donatorjev, od bližnjih kmetij…... Za tisto kar bo potrebno kupiti vedno raziščimo več dobaviteljev, povejmo za kakšen projekt gre in mogoče dobimo poseben popusti ali celo donacijo.
Finančna sredstva potrebna za vrt pridobimo iz članarin in dotokom financ od zunaj. Obstajajo donacije ki bodo mogoče pripravljene donirati. Prošnje naj bodo individualne (ne pošiljajte vsem možnim financerjem enakih prošenj naenkrat), še preden jo pošljete, pa se pozanimajte, če je pošiljanje sploh smiselno. Sledite navodilom in predstavite projekt tako, da bodo zagotovila pogoje donatorjem. Lahko tudi z njihovimi besedami. Vedno zaprosite za več kot potrebujete, a ne pretiravajte z višino sredstev. Ni nujno, da so donacije samo v denarju, lahko so tudi v obliki orodij, semen itd., kajti mnogi denarja nimajo, lahko vam pa prispevajo drugače. Sprejmite vse ponujeno in ničesar ne zavračajte. V prošnje vključite pisma podpore znanih osebnosti, vodij, politikov in posameznikov ki pomagajo pri projektu. Preden pošljete prošnjo jo dajte prebrat prijateljem, lektorjem….. Prošnji lahko dodate spremno pismo, ki natančneje osvetljuje projekt in potrebo po sredstvih. Poudari skladnost projekta s pričakovanji financerjev, ovrednoti projekt in utemelji prošnjo za določen znesek in oriše vašo navdušenost nad projektom. Prošnji lahko dodate tudi dokument o potrebah oz. odgovor na to zakaj sploh prosite. Opisuje ciljno populacijo, ki jim bodo sredstva služila. Definira problem v svojem geografskem okolju. Je v odnosu z nameni in cilji prositelja. Ima razumne meje in ne skuša rešiti vseh problemov sveta naenkrat. Je podprt statistično evidenco, in izjavami avtoritet. Se drži terminov potreb in problemov skupnosti, ne pa osebnostnih problemov.
Naj bo mreža donatorjev čim večja. Upoštevajte tudi čas ki je potreben za dotok denarja ki je potreben za izvedbo projekta. Ponekod gre hitro, ponekod počasi.
Vedno se zahvalite vsem donatorjem, osebno in javno, ne glede na to koliko so prispevali. Zahvalite se lahko tako, da donatorje napišete na vidno mesto, izdelate stenski certifikat, se javno zahvalite v lokalnem časopisu…..
Izdelajte arhiv z izrezki iz časopisov, pismi podpore, tehničnimi risbami, fotografijami v fazah od začetka nastajanja in jih dajte donatorjem. To bo dokaz, da se je z njihovimi prispevki dobro gospodarilo, zato bodo po vsej verjetnosti tudi v bodoče pripravljeni sodelovati.
Včasih bo najprej potrebno pismo povpraševanja in namena. To naj bo dolgo eno stran, naj v grobem oriše projekt, znesek za katerega se prosi in pojasnjuje potrebo po teh sredstvih, kontaktne podatke…..


c.KDO STE IN VAŠA SKUPINA IN ZAKAJ IMATE MOŽNOST IN KREDITABILNOST da delate na projektu V dodatku da bi prepričali financerja o obsegu potrebe projektamorate prav tako dokazati, da ima vaša skupina sposobnost izpeljati projekt in izpolniti pričakovanja. Ta odstavek opiše skupino in njene člane in sponzorsko agencijo in vaše kvalifikacije za izvršitev projekta. Vzpostavlja vašo kreditibilnost. Če imate preteklost kot skupina bodo pretekli programi in njihova zaključitev kot primer osvetlitve zaddovoljitve potreb skupnosti. Če ste nova skupina, bodo pomembne sposobnosti in izkušnje posameznikov, kot tudi delo ki ste ga dodali k kreaciji nove skupine. Pomembno je da financerja prepričate da se boste lotili tega projekta odgovorno in organizirano.

Mnogi financerji pričakujejo, da ste registrirani kot dobrodelna in neprofitna organizacija. Če to niste, je ponavadi dovoljeno da se povežete z drugo skupino ali organizacijo, ki ima zahtevan status. V tem primeru ta deluje kot partner in je odgovoren za donacije. Mora pa obstajati pogodba med vami in partnerjem o vseh podrobnostih. Ko iščete takega partnerja je pomembno, da sta si sorodna in da ne konkurirata za sredstva za enaki namen. Veliko financerjev financira samo en projekt ene skupine, drugi več.
Prošnje pogosto plavajo ali potonejo glede na potrebo po projektu in tehnologiji projekta, ne toliko od uspeha celotne organizacije. Zato ne naredite napake in ne namenjajte polovico prošnje zgodovini ali prejšnjim programom skupine ali sponzorske organizacije.
Ta odstavek sledi tem kriterijem: jasno določa kdo prosi za sredstva, zapiše razloge za sponzoriranje, zapiše namene in dolgoročne cilje, misije skupine, zapiše trenutne programe in aktivnosti, opisuje videz, zapiše informacije in dokaze o uspešnosti, uporabi citate in zaznamke v dokaz kreditibilnosti, podpira kvalifikacije za področja za katera se prosi za sredstva, opiše kvalifikacije ključnih članov, priskrbi druge dokaze primernosti, vodi logično k problenu, kratko, jedrnato, zanimivo.

PROGRAMSKI CILJI IN DEJSTVA IN KAKO BODO TO POTREBE ZADOVOLJILE Ta del prošnje ke kratek opis o tem kaj bi organizacija rada dosegla in kako bodo vaši cilji zadovoljeni. Morate narediti to ko prvič organizirate skupnostni vrt. Stavek misije, cilji skupine in objekti ki podpirajo misijo. Bodite razumski. Da boste stvari kos. Ne morete spremeniti sveta, samo majhen del. Kriteriji: najmanj eno objektivnost za vsak problem ali potrebo v skladu z problemom stavka poslanstva. Objektivi so rezultati, niso metode, opišite populacijo ki bo s programom profitirala, napišite do kdaj bo projekt končan, dejstva so
PROGRAMSKI CILJI IN DEJSTVA IN KAKO BODO TO POTREBE ZADOVOLJILE Ta del prošnje je kratek opis o tem kaj bi organizacija rada dosegla in kako bodo naši cilji zadovoljeni. Poslanstvo in cilje določimo ko se člani skupnostnega vrta prvič sestanejo. Postavimo jih razumno in ne pretiravajmo. Zavedati se moramo, da ne moremo spremeniti celotnega sveta, lahko pa spremenimo majhen del. V prošnjo zapišimo tudi kaj bo izpolnitev projekta doprinesla za skupnost.
PROGRAMSKE AKTIVNOSTI IN ROKI Našteva aktivnosti ki jih bo potrebno izvajati, da bi se cilj dosegel. Zelo dobri metodi sta kronološki zapis in uporaba časovne premice. Kaj je potrebno storiti, kdo bo to storil, kako, do kdaj
PRORAČUN PROJEKTA:
KATERA SREDSTVA POTREBUJEMO ZA URESNIČITEV IN KOLIKO BO O STALO, OD POSTAVKE DO POSTAVKE Vsaka prošnja bi naj imela jasno določene stroške ki jih bodo pokrila sponzorska sredstva, in tiste, ki jih bodo pokrili ostali partnerji, prav tako pa tudi donacije v naravi. Najbolje je uporabiti preglednico, stolpičen, knjigovodski prikaz v Excelu. Spet ne pretiravajmo. Bolje je prositi za manj kot preveč.
Posamezne postavke proračuna naj bodo natančno opredeljene. Vključimo vse pričakovane prilive in stroške, tudi delo prostovoljcev in stvari v naravi. Ocenite posamezne postavke in jih natančno določite. Če npr. prosimo za 5.000€ za orodje, naj bo zapisano kakšno orodje, koliko komadov, cena itd. Če je mogoče tudi donacije v naravi (ure prostovoljcev, prostor, najem, oprema) ovrednotite v evre. Donacije v naravi pa naj bodo zapisane v ločeni vrstici od ostalih virov. Postavke naj ločeno pokažejo osebne stroške, če so, kot so plača in informacije o dobičku, in neosebne stroške kot so stroški zemljišča (najemnina, hipoteka, komunalne storitve, zavarovanje, vzdrževanje, takse), oprema, zaloge, stroški financiranja in iskanja financerjev, (printanje, poštni stroški), stroški srečanj in delavnic, potni stroški, administracija, knjigovodstvo. To se naj odraža tako med odhodki kot med prihodki. Z drugimi besedami, postavka projekta, koliko bo stala, kdo bo plačal.
Proračun naj sledi tem kriterijem: Predstavi projekt, vključi stroške, vključi vire financiranja. stroške. Zneski naj bodo zaokroženi, brez centov in zaokroženi na 5€.
Primer:
IME PROJEKTA: SKUPNOSTNI VRT: Leto začetka….
POSTAVKE PRORAČUNA:
- delo prostovoljcev v naravi
- plačilo upravnika za določen čas
- stroški zemljišča (plačane takse, zavarovanja, najem zemljišča, voda, testiranje prsti, orodje ki ga je potrebno kupiti, znesek izsposojnin, kompostnik, table, vrtna kosilnica, škropiva, vrtne lope, samokolnica
- material, rastline, semena, prst, sadike, tlakovanje, gramoz, les, barva
- reklama (fotokopiranje, dizajn, umetniško delo, stroški pošte, stroški srečanj in delavnic, vrtni znak, spletne strani, plačilo domene)
- Učno gradivo, vrtne knjige, vrtni revije
- Sredstva iz zbranih akcij (prireditve, prodaja, dogodki)
- Članarin
Bo projekt trajnosten? Kako bodo pokriti stroški v prihodnosti?
OVREDNOTENJE, Prošnja mora vključiti plan doseganja dogovora h kateremu težite in metode. Donatorji morajo dobiti občutek, da so donirali pravilno. Vedno gre za zmagovalno formulo: win-win. Na koncu uporabimo indikatorje uspeha, ki so konkretni in oprijemljivi merilci. Lahko so številčni, opisni, slikovni. Dodamo dokaze, da vrt raste, ga obogatimo z kakršnokoli medijsko zgodbo, letaki za delavnice, intervjuji z vrtnarji…. Dokažemo, da se izboljšujejo prehranjevalne navade in zdravje ljudi
Pisma podpore lahko dodajo zunanje organizacije, lokalni politiki, ljudje, ki jim je projekt pomagal. Dodajanje pisem podpore dodaja prošnjam kvaliteto, zato poprosite ljudi, da napišejo pisma podpore.
Na koncu se zahvalite vsem, tudi donatorjem, ki vas niso podprli.
Dodatki lahko vključujejo tudi imena in podatke članov upravnega odbora, finančna poročila za preteklo leto, seznam ostalih donacij…..
Sledili ste pravilom, izpolnili oblike, in vložili aplikacijo. Po dolgem čakanju so prvi rezultati vidni. Možni so trije, odklonitev, odobritev z manjšim zneskom ali izpolnjenitev. Kaj boste storili v vsakem primeru?
Odklonitev: Pogoltnite slino in imejte v mislih, da boste mogoče prosili za pomoč v naslednjih letih. Prosite, če se lahko pogovorite z osebo, ki je pregledovala prošnjo, da bi mogoče izvedeli zakaj prošnja ni bila odobrena. Ste bili odklonjeni neupravičeno, niste dali pravih dokumentov, se vaš projekt ne zdi primeren ali pa preprosto ni denarja. Če ste bili zavrnjeni neupravičeno, iščite drugje. Ponovna prošnja bi bila samo zapravljanje časa. Če niste dovolj osvetlili problemov, ciljev in rešitev prosite, če lahko prošnjo dopolnite. Če prošnja ni bila ker preprosto ni denarja, poizkusite naslednjič
ODOBRITEV Z MANJ SREDSTVI Je zmaga z grenkim priokusom. Potrudite se lahko, da boste z manj naredili več, a to ni zmagovalna formula. Potebno bo oklestiti proračun, narediti več, izprositi denar drugje…. Včasih je bolje takšnega donatorja zavrniti.
ODOBRITEV Popolna zmaga! Ne glede na to kako težko je bilo to doseči, se resnično delo nadaljuje.
Kako doseči, da vam bo donator pomagal tudi v prihodnje? Najprej napišite zahvalno pismo, zahvalite se javno, v časopisih….. Ohranite zahvale in jih dodajte poročilom donatorjem. Ti radi vidijo, da čim več ljudi vidi, da dajejo v dobre namene. Poročajte jim o svojem napredku kolikor je to mogoče, tudi če tega ne pričakujejo. Ni nujno, da so poročila obsežna, lahko so preprosta. Večino donatorjev zahteva bolj natančna končna ali letna poročila. Naj bodo izročena pravočasno in naj vsebuje poročila ki ste jih obljubljali v prošnji, vključite fotografije, medijske zgodbe, letake delavnic, fotografijo vrta kjer je vidna označba donatorja. Nekateri donatorji bodo v svoja poročila mogoče radi prilepili takšno fotografijo. Mogoče jo bodo obesili na steno v svoji pisarni. Podarite jim košare zelenjave ali sadja ali šopke cvetja.
V svoja pisma vključite imena vseh podpornikov, organizacij ki so donirali in prostovoljcev, ne glede na to ali so donirali z denarjem, delom ali z materiali.
4. TIPI DONATORJEV
Prošnje ki jih pošiljamo v večjih organizacijah prebira človek, ki je za to zadolžen. Zato naj prošnja vedno zadosti zahtevam. Naj ne bo splošna, ne uporabljajte pogojnih glagolov (če bo, če bi itd.), naj bo napisana pozitivno. Boljše krajše kot daljše. Jedrnato in zgoščeno. Ne širite robov, da bi lahko napisali več. Problem orišite na več nivojih. Njihov vložek naj ne bo orisan kot darilo, ampak kot investicija ki prinaša dobiček. Na primer v obliki njihove večje prepoznavnosti in ustvarjanja priložnosti. Naj bo prošnja program pozitivnih sprememb, ne pa spisek želja. Plan mora natančno povedati kam ste namenjeni in kako boste do tja prišli. Bodite natančni ko govorite o glavnih ciljih, merljivih stvareh in količinsko določenih rezultatih. Dokažite, da vaša skupnost ta program nujno potrebuje. Če boste sredstva prejeli vi, bo fundacija morala odgovoriti vsem ki so bili zavrnjeni, da ste dokumentirali večjo potrebo. Je vaša aplikacija logična od začetka do konca? Obstajajo deli kjer ste izpostavili problem, a niste dali rešitve? Stroškovna efektivnost: prošnja mora pokazati kako boste porabili denar. Aplikacija mora biti v skladu s tem kar agencije ponujajo. Če je njihova povprečna donacija 5000€, ne morete pričakovati da vam bodo dali 10x več.
1.SOOČENJE Z UPADOM VRTIČKARJEV
Verjetno se bo v vrtu zamenjalo veliko ljudi. Ljudje podpišejo za vrtičke potem pa se ne prikažejo, recimo na zahtevane delovne akcije. To je razumljivo, saj je vrtnarjenje težko delo, še posebej za začetnike. Pogosto so srečanja na dan, ki ne odgovarjajo vsem. A če bomo ljudje trdo delali, da bi ustvarili skupnostni vrt, in s težavo premagali vse ovire, bomo čutili večjo pripadnost kot pa če bi vse dobili brez napora. Več ko vlagate, čustveno in fizično, bolj boste pripadni. Zato je podpora od zunanje agencije, čeprav jo je lepo imeti, lahko dvorezen meč. Če niste za vrt trdo delali, boste veliko lažje odšli. To je del aktivnosti ki ohranja duh skupnosti na visokem nivoju. Potrebno je pa netiti druge strasti, da bi pripadnost interes in sodelovanje ostala na visokem nivoju. Naj bo to vrt na katerega bodo ljudje ponosni in lahko nekaj ponudi celotni skupnosti, kar bo zagotavljalo nadaljevanje ponosa.
NEKAJ PREDLOGOV:
Mesečno napišite pismo. Ni potrebno da je dolgo več kot stran ali dve in naj vsebuje tipe vrtnarjenja in informacije kot tudi osebne note, da se vrtičkarji med seboj spoznajo. Imejte e-majl listo za komunikacijo, a zagotovite, da bodo obveščeni tudi tisti ki nimajo interneta. Organizirajte vsaj 3 zabave. Spomladi, poleti in jeseni. To je lahko povezano ali ločeno z delovnimi akcijami, urnik pa mora biti izdelan na začetku sezone in narejen plan ki bo obsegal vse aktivnosti. Postavite v vrtu pred vremenskimi neprilikami zaščiteno tablo obvestil, da lahko upravnik vrtičkarje obvešča o tem kaj vodstvo vrta počne, napove bližajoče dogodke, partije, delavnice…..
Natančno določite dne ko se bodo izvajale delovne akcije (odstranjevanje plevelov, obnavljanje poti) O tem naj se upravni odbor odloči v začetku sezone. Nekateri zahtevajo udeležbo mesečno, drugi določijo število obveznih delovnih ur na mesec, sezono, leto. Skozi vso leto se srečujte na kratkih srečanjih, tudi čez zimo. (tretjo sredo, prvi ponedeljek itd.) Preko zime lahko tudi vsaki drugi mesec. Večina vrtnarjev ne hodi rado na sestanke, raje vrtnarijo, zato naj bodo sestanki zabavni in naj se odvijajo v gostilnah. Delajte na projektu skupnosti skupaj, da boste lahko donirali hrano zavetiščem Upravnik naj določi čas ko bo prisoten v vrtu. To lahko določi skupina. Tako bodo vrtičkarji vedeli, da je tam vedno nekdo ki jim bo pomagal, odgovarjal na vprašanje ali bil samo prijatelj. Če je vrt razdeljen na individualne vrtičke, imejte skupnostne grede za npr. metuljni vrt, trajnice, koruzo, zelišča…. Zagotovite da bo to kar ste izbrali razveseljevalo vsaj 6 ljudi. Naj ne pade vse na vaša ramena ali naj ne bo jabolko spora.
Pripravite prodajo semen spomladi. Omogočite skupini da bo začela s sejanjem ali pri kom doma ki ima pogoje, ali z lokalno šolo, rastlinjaki in posejte dovolj, da boste lahko viške prodali lokalni skupnosti in zaslužili nekaj denarja za vrt. Ali razdelite trajnice in jih prodajte. Pripravite tekmovanje. Kdo je vzgojil največjo papriko, paradižnik, kdo je najboljši začetnik, kdo je pokazal največji napredek… Kombinirajte z zabavo, Izdajajte trakove, poročajte v lokalnem časopisu in svojem časopisu…..Če obstajajo vrtnarski izleti, peljite vrtičkarje na izlet. Vzpodbujajte jih k ogledu podobnih skupnostnih vrtov. Če pričakujete obisk na svojem vrtu, o tem obvestite vrtičkarje, jih opomnite da je ugled vrta na kocki in mogoče opravite še čistilno akcijo. Vse leto izvajajte konstrukcijske projekte. Skupna območja, otroška igrišča, vrtna vrata. Nekateri vrtički so znani po specialnostih. Lahko pridelajo najboljši kompost ali imajo tedenske delavnice, mesečno žar in peko koruze….. Povabite skupnost k sodelovanju, ne samo članov vrta.
2.MESEČNE NALOGE Spodaj je seznam del ki jih morajo opraviti upravnik, vrtičkarji in upravni odbor. Upravnik in upravni odbor poskrbita, da so naloge zapisane in spremljata njihovo izpolnjevanje. Naloge opominjajo vrtičkarje kaj je potrebno narediti, naloge ne naredimo namesto njih, jim pa nudimo pomoč.
JANUAR FEBRUAR Če je to nov vrt bosta prva dva meseca namenjena organiziranju. Vse kar je potrebno opraviti, naštejte.
MAREC, je najkasneje ko se postavi in vključi upravnik, ne glede na to ali je plačan ali je prostovoljec, naročanje semen, skupno ali opominjanje vrtičkarjev. Zagotovite delavnico posvečeno temu kar vrtičkarji potrebujejo. V tem delu leta je na mestu delavnica sejanja Zagotovite prostor v rastlinjakih za zgodnjo setev. Začnite sejati paradižnik, papriko, jajčevce, in druge rastline ki potrebujejo predvzgojo v zaščitenih prostorih. Dogovorite se o pripravi zemljišč. Ozaveščajte vrtnarje. Izdelajte letake, obvestila, v lokalnem radiu, časopisih, napravite zgodbo v časopisu. Začnite z označevanjem gredic. Potrebujete kaj od sledečega? Sode za deževnico, cevi, zalivalke, orodja? Imate izdelan sistem izmenjave orodij? Poskrbite za varno mesto kjer boste shranjevali orodja. Če orodje že imate poskrbite da bo čisto in pripravljeno na začetek sezone. V kakem stanju sta vrtni znak in oglasna deska? Ju je treba prebarvati? Priskrbite komposte…..
APRIL Srečanja novih in starih vrtičkarjev. Razložite pravila in smernice in naj vsak podpiše svoje strinjanje, da se bodo ravnali po njih. Dodelite nezasedene grede ljudem na čakalni listi Določite stopnjo vrtičkarjevih znanj znotraj skupine in določite njihove potrebe. Na začetku sezone, oz.ko je zemljo možno pričeti obdelovati, pošljite zemljo na testiranje če tega niste storili jeseni , izdajte mesečni časopis…Ko vreme in prst dopuščata, pričnite z izdelavo novih vrtnih področij (nove grede, vrtički, pločniki, oporne ograje) Dela prestavite, če je zemlja zmrznjena ali premokra. Škodovali bi. Ko je prst možno obdelovati, organizirajte delovno akcijo dodajanja komposta in ostalega kar po analizah primanjkuje. Vzpodbujajte vrtičkarje, da pričnejo s sejanjem tistega kar se lahko seje zgodaj, grah, zelena solata, čebula, špinača….
MAJ Zaključite konstrukcije. Če niste storili prej, pripravite grede ko se je zemlja primerno ogrela. Pripravite poročilo o vrtu za lokalne medije, kontaktirajte vrtičkarje če rabijo kakšno pomoč-
V tem času naj bodo vse grede pripravljene in označene. To je tudi čas ko se bo na vrtu največ sadilo. Upravnik naj priskrbi zemljišče kjer se bodo lahko praktično prikazale tehnike vrtnarjenja. Viške lahko razdelimo skupnosti. Ko je konec nevarnosti začnite saditi, ampak samo, če je dovolj toplo. Posebej pazite pri paradižnikih. Napišite mesečno pismo. Imejte dan odprtih vrat, povabite donatorje, prijatelje, medije, druge pomembneže….

JUNE Končajte sajenje na gredah. Vsi vrtičkarji naj končajo delo do določenega roka, kdor ne, naj bo greda razporejena. Pričnite s spravljanjem graha, radiča, zelene solate, špinače, zagotovite uporabo vode. Bodite pozorni na probleme škodljivcev in bolezni. Bodite pozorni na vandale. Zatrite v kali, preden se razbohotijo. Podprite paradižnike, fižol in druge vzpenjalke. Posadite naslednje rastline. Oskrbujte poti, prepričajte se, če člani izpolnjujejo svoje obveznosti. Upravnik si naj priskrbi termine počitnic vrtnarjev, tako da bodo za ta čas lahko skrbeli za grede drugi. Organizirajte obvezen delovni dan. Pazite na plevel, obnavljajte poti. Organizirajte delavnice kot so kompostiranje, o škodljivcih in boleznih, napišite pismo

JULY AND AUGUST
Preimenujte in obnovite vse zapuščene grede, nadaljujte z vzdrževalnimi deli, poskrbite da bodo grede dovolj zalite v sušnih obdobjih in vzpodbujajte vrtičkarje k mulčenju. Rešujte probleme bolezni in škodljivcev. Organizirajte srečanje sredi sezone in povabite sosede, lokalne podjetnike in ostale. Spoznajte prostovoljce in vrtičkarje. Organizirajte redno delovno srečanje (plevel, poti) Nastavite distribucijski sistem za viške. Organizirajte delavnice shranjevanja živil. Organizirajte vodene oglede vrta in pripravite tekmovanje vrtov. Napišite mesečno poročilo, uživajte v pospravljanju pridelkov.

SEPTEMBER
Ocenite napredek vrtnarjev, kaj si pridelali, kaj ne in kaj bi radi pridelali naslednje leto. Naročite semena za setev zelenega gnojila, ki bodo posejane takrat ko bo vrt pospravljen. Konec meseca pripravite praznik spravljanja pridelka, napišite poročilo.
OKTOBER/NOVEMBER
Organizirajte delovni dan in očistite vrtičke in ostala zemljišča, potem ko je vsak imel priložnost da pospravi pridelke. Odstranite rastline in kompostirajte. Posejte rastline za zeleno gnojenje, pošljite prst na analizo. Očistite, popravite in shranite orodje za zimo. Odpravite poškodbe ograj, sten, orodja. Izpraznite in pospravite sistem za zalivanje Pripravite drevesa, grmovje in vzpenjalke na zimovanje. Napišite poročilo. Napišite pismo zahvale volunterjem, podpornikom in donatorjem. Začnite mesečna socialna druženja in izobraževalne delavnice. Napišite letno poročilo. Vključite stanje, finančne aktivnosti, prihodke in odhodke, priporočila in prednostne naloge za naslednje leto. Razdelite vrtičkarjem. Imejte organizatorsko srečanje, ocenite stanje, predlagajte spremembe in izboljšave izberite prioritete za naslednje leto in se organizirajte za naslednje sezono. Ovrednotite projekt in planirajte spremembe za naslednje leto, glede na mnenja vrtičkarjev in poročila upravnika. Vodstvo vrta naj oceni vrtičke in določi kdo bo povabljen naslednje leto. Obvestite vrtičkarje o odločitvi v skladu z vrtičkarsko proceduro.
3. PRAZNOVANJE Vaše delo je obrodilo sadove, skupnostni vrt. Kaj pa zdaj? Praznujte! Žar ali kaj podobnega, da bi se zahvalili vsakemu ki je prispeval . To je čas ko daste vsem ki so prispevali certifikate, košaro sveže zelenjave (shranki), njihovo ime na znaku vrta, šopek ali drugo obliko zahvale. Sigurno praznujte in izkoristite za to vsako priložnost, ne glede na to ali gre za nov vrt, ali vrt star nekaj let. Praznujte najmlajše vrtičkarje, najstarejše, tiste ki so najbolj napredovali, odprtje zeliščnega vrta. Izkoristite vsako priložnost da krepite duh skupnosti.
4. OBVLADOVANJE VANDALIZMA ki je del vsakega vrtička. Ni zanesljivega odgovora kako se obvarovati pred njim, a večino vrtov se ga sčasoma nauči obvladati. Večino vandalizma se pojavlja zaradi dolgočasja, ljubosumja, ignorance. Za začetek lahko postavite ograjo. To lahko včasih povzroči celo večji vandalizem. Problema ne boste rešili niti če boste postavili gromozansko ograjo. Vedno se bo našel kdo ki se mu bo zdelo, da je njegovo poslanstvo da prepleza ograjo in dela škodo. Pa tudi, ali želite vrtnariti obdani z zidovi kot v zaporu? Je pa ograja smiselna kot zaščita pred psi in žogami. A da bo opravljala to funkcijo ograja ni nujno da je zelo visoka. Vzpodbudite tekmovanje med vrtičkarji, sosedi, otroci, prijatelji, da izdelajo individualne znake za grede. Ograje se lahko tudi uporabijo za plezalke, grah, fižol, bučke itd. Ali si kaj izmislite. Ni potrebno da je drago, kot so ponavadi anti- vandalistične ograje.
Najbolj zanesliva tehnika je, da se vandale povabi k sodelovanju na vrtu. Vandali, ponavadi otroci ki se dolgočasijo, lahko postanejo najboljši vrtnarji in čuvaji vrta. Drug način je, da se odpravi narejena škoda. Počasi se bodo naveličali in odšli drugam. Je sicer srce parajoče ko se soočiš z škodo ki so jo naredili, zato ker ste v vrtiček vložili srce, dušo in delo, a najbolje je takoj popraviti, kot bi popravljali škodo ki jo je napravila nevihta. V najbolj žalostnem primeru pa so vandali ljudje brez strehe in hrane in je veliko bolje da se zanje postavi vrtiček in jih povabite, da si pomagajo sami. Najbolje jih je torej povabiti, saj je to konec koncev skupnostni vrt.

NEKAJ NAVODIL ZDRAVEGA RAZUMA Locirajte vrt na vidno mesto. Prosite sosede da čuvajo vrt in jih nagradite. Vedite kdo spada v vrt, in kdo ne. Izmenjajte si imena in številke. Izdajte članske izkaznice in priponke, ali si izmislite kakšno drugo metodo lažje identifikacije članov vrta. Skrbno pazite na ključe in številke kombinacij. Vrt naj bo vzdrževan. Škode popravljajte takoj, da pokažete, da imate vse pod kontrolo. Izobesite kdo so vrtičkarji in kako se lahko pridružijo. Redno pospravljajte pridelke. Če je kdo odsoten naj kdo drug za njega pospravi pridelke. Manj je priložnosti, bolje je. Če vrt nepridipravi obiskujejo ponoči, bo mogoče dobrodošla nočna straža, da bi identificirali nepridiprava. A ne spopadajte se njim, to je bolje storiti čez dan, skupaj z drugimi in upravnikom vrta. Posadite več kot potrebujete in postavite blizu vhoda za tiste, ki resnično potrebujejo hrano. In dodajte napis: » Če potrebujete zelenjavo, se prosim pridružite vrtu, če potrebujete hrano danes, prosim vzemite iz tega vrtička.
5. ODNOSI Z SKUPNOSTJO Vsaka nova raba zemlje povzroči radovednost in negativne in pozitivne odzive. Kot novi je pomembno, da obvestite soseščino in jim poveste kaj boste delali in zakaj in jih povabite k sodelovanju. Naj bo povabilo zapisano tudi na znaku vrta. Poprosite sosede da popazite drug na drugega. Tako bo vrt bolj varen, predvsem v nočnih urah in zgodaj zjutraj. Vprašajte o lokalni prsti in rastnih pogojih, divjem življenju, bližnjicah, prehodni uporabi zemlje. In ne pozabite jih povabiti k sodelovanju v vrtu, pa ne glede na to, da bodo vrtnarili ali ne. Če sosedje niso naklonjeni ideji vrta in menijo da je vrt lahko žarišče problemov, jim pokažite fotografije uspešnih vrtov po svetu in seveda poskrbite, da bo vrt vedno lepo vzdrževan. Vključite nekaj cvetja, še posebej na izpostavljenih območjih, predvsem na robovih. In podarite sosedom šopke cvetlic ali košaro svežega sadja. S prizadevanjem in planiranjem lahko vrt postane mesto ponosa, bolj kot točka nesoglasij. Ravnajte z sosedi tako lepo kot z svojim vrtom.

6. Pričnite s skupnostnim vrtom, fotografirajte in povejte čim več o njem.
ODLIČNE STRANI:
Veliko primerov kako se spopasti s težavami: ctb.ku.edu/
Študija o mestnih področjih in prehrambeno varnostjo: www.centeronhunger.org/pubs/gardening.html
www.ghorganics.com/page32.html
Veliko idej za recikliranje: celosangeles.ucdavis.edu/garden/articles/recycle.html
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo Pošlji E-sporočilo Obišči avtorjevo spletno stran
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Vse o vseh rastlinah Seznam forumov -> Čiv čiv, čvek čvek
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


MojForum.si - brezplačno gostovanje forumov. Powered by phpBB 2.