 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
humus
Pridružen/-a: 08.07. 2011, 12:54
Prispevkov: 81
Kraj: Domžale
|
 Objavljeno: 10 Jan 2012 01:09 Naslov sporočila: iskušnje pri zastiranju s kamni |
 |
|
Plevel okoli dreves, grmov, zelenjave in ostalega živeža lahko zmanjšuje uspešnost sajenja sadik in rodnost. To težavo lahko rešimo z zastiranjem.
V letošnjem letu uporabljal predvsem organski material za zastiranje - sem pa pred kratkim zasledil, da se lahko v ta namen uporablja tudi običajne kamne (npr. tiste, ki najdete med prekopavanjem zemlje). Več o tem tu:
http://www.gardenguides.com/78643-rock-versus-mulch-landscape.html
http://www.permies.com/t/7780/permaculture/gravel-as-mulch
http://forums.gardenweb.com/forums/load/grdcvr/msg0708122332042.html
http://www.youtube.com/watch?v=qkkAS-2iMxI
Če na kratko povzamem:
zastiranje s kamni:
prednosti:
+ zelo učinkovita zastirka (podobno kot folija popolnoma onemogoči svetlobi in semenom dostop do prsti
+ zelo obstojno (kamni so večni - samo enkrat jih namestimo)
+ mikroklima (kamni se podnevi segrevajo in ponoči ohlajajo - dvignejo temperaturo v neposredni bližini)
+ večja vlažnost zemlje (samo v primeru, da imate na parceli veliko vlažnost: poleg običajnega učinka zastiranja kamni zaradi segrevanja in ohlajanja tudi kondenzirajo vodo... "zalivajo" rastline. Če na parceli nimate dovolj vlage, potem kamni dodatno izsušijo zemljo)
slabosti:
- ni "gnojenja" (kamni se za razliko od slame in listja ne razkrajajo)
- previsok dvig temperature (zaradi segrevanja in ohlajanja, lahko škoduje rastlinam v najtoplejših mesecih)
Zanima me, če ima kdo s tem kakšne izkušnje?
sam se nagibam k kombinaciji zastiranja s kamni in organskim materialom. Predvsem bom testno okoli rastlin dal najprej organsko zastirko, katero bom s kamni dodatno obtežil (podobno kot na zgornjem filmu). V neposredni okolici debla/rastline, bom uporabil samo organsko zastirko.
_________________
iščem zelišča |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
tiberian
Pridružen/-a: 10.11. 2009, 12:00
Prispevkov: 89
Kraj: Grajenščak (Slovenske gorice)
|
| Objavljeno: 12 Maj 2012 19:11 Naslov sporočila: |
|
|
| Pozdravljen! Sam kamne prakticiram kakšno leto v sadovnjaku, ki je usmerjen proti jugu (celodnevno sonce). Nekdaj je bil tam pašnik (zemlja je izredno zbita še sedaj), sedaj pa se trava kosi proti koncu maja. Problem je v tem, da je od takrat naprej površina skoraj gola, saj v hudi vročini vsa trava oveni in tako je izhlapevanje še večje. Kamne sem h mladim sadnim sadikam dal takoj po sajenju. Nisem opazil neke strašne razlike, razen te, da je manj plevela. Verjetno je ob dežju tudi pronicanje vode v tla hitrejše oz. je več pride do korenin, negativne izkušnje pa so te, da se na celodnevnem soncu še bolj segrejejo in verjetno prispevajo k težjemu prenašanju vročine. Zelo dobre izkušnje kar se tiče zastiranja in zadrževanja vode imam s hlevskim gnojem, ki sem ga lani jeseni navozil v sadovnjak (k vsaki sadiki eno samokolnico), spomladi pa razgrabljal okoli dreves oz. iz njega oblikoval grebene. Ko pade dež, zelo dobro in dolgo zadržuje vlago, obenem pa so pod gnojem kljub zelo ostri zimi uspešno prezimili deževniki in se zdaj verjetno tudi namnožili. Pod nekaterimi kupi so prezimili tudi krti in obstaja precejšnja verjetnost, da bo kasneje prišel v goste tudi voluhar. Za sadno drevje je bilo potrebno izkopati precej globoke luknje (okoli 60 cm globine). Pred nekaj tedni sem v namen rahljanja zemlje posejal 6 kg lucerne, ki bo dolgoročno tla obogatila tudi z dušikom. Upam, da nisi jezen, ker sem se razpisal še o drugih stvareh, vendar se mi zdi, da so precej povezane. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
humus
Pridružen/-a: 08.07. 2011, 12:54
Prispevkov: 81
Kraj: Domžale
|
| Objavljeno: 12 Maj 2012 21:24 Naslov sporočila: |
|
|
pozdravljen Tiberian,
sploh ne. Zelo zanimivo branje. Tudi sam sem letos preizkusil zastiranje s hlevskim gnojem in več bom lahko povedal jeseni. Edini pomislek, ki ga imam je bojazen, da bom preveč pognojil rastline. Sicer pa sem trenutno še najbolj navdušen nad kartonom: počakam, da karton zmoči dež, porežem travo, dam čez karton, naredim luknjo za rastlino, po kartonu potrosim zemljo ali travo (lahko tudi kamen), da obtežim. Je pa tudi to eksperimentalno, tako da več javim jeseni.
Imaš morda kakšno idejo, kako se lotiti voluharjev?
_________________
iščem zelišča |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tiberian
Pridružen/-a: 10.11. 2009, 12:00
Prispevkov: 89
Kraj: Grajenščak (Slovenske gorice)
|
| Objavljeno: 13 Maj 2012 08:05 Naslov sporočila: |
|
|
| Čeprav njihove prisotnosti v sadovnjaku še nisem zasledil (mogoče je kriva bolj zbita zemlja), sem preventivno lani v začetku leta postavil v sadovnjak večji kup suhih vej. Nameravam postaviti še prežo za ujede, čeprav v ta namen ujede že izkoriščajo višja drevesa. V oddaljene kote sadovnjaka sem letos posadil topinambur (mišljen je za hrano voluharjem), vendar zaenkrat še nisem preverjal, če je vzklil. Z gnojem se je tu in tam zasadilo tudi nekaj križnolistnega mlečka (Euphorbia lathyris), ki naj bi s svojim vonjem preganjal voluharja. Zaradi velikega števila sadik, si mrež nisem mogel privoščiti, čeprav so zagotovo najboljša zaščita pred voluharjem. Dejstvo je tudi, da močnejša kot je podlaga, manj jo prizadene voluhar, kljub temu pa to ni še nobena garancija. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 28.07. 2011, 20:45
Prispevkov: 1867
|
| Objavljeno: 13 Maj 2012 08:32 Naslov sporočila: |
|
|
Tiberian, topinambur ti lahko uide v naravo, pazi je invazivna tujerodna vrsta. Se ni hecati s tem.
http://www.tujerodne-vrste.info/ |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
humus
Pridružen/-a: 08.07. 2011, 12:54
Prispevkov: 81
Kraj: Domžale
|
| Objavljeno: 13 Maj 2012 22:51 Naslov sporočila: |
|
|
Najlepša hvala za nasvete in ideje,
sam se bom podal letos v boj na tri pet načinov:
1. voda; v vsako novonastalo luknjo ali rov enostavno spuščam vodo npr. kakšne 3 dni;
2. podkupovanje mačjih prijateljev; pogosto pustim servirano mačjo hrano - v zameno obasno najdem, kakšnega brezglavega voluharja
3. vkopani lonci z različnimi vabami; namen imam vkopati par loncev višine 25 cm, v njih pa dati košček jabolke ali sira;
4. izdelava pasti iz plastenk; poizkusil bom na enostaven način izdelati repliko pasti, ki jih prodajajo v trgovinah;
5 drugi plenilnci; ujede stalno krožijo, a se mi ne zdijo preveč učinkovite za lovljenje voluharjev. Bolj primerne bi bile morda kakšne kače, npr. gož, ampak dvomim, da se jo da nadzirati;
Skratka zaenkrat se mi zdi najbolj učinkovita metoda 2, medtem ko 3 in 4 še nisem preizkusil.
_________________
iščem zelišča |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 14 Maj 2012 04:24 Naslov sporočila: |
|
|
| humus je napisal/a: |
2. podkupovanje mačjih prijateljev; pogosto pustim servirano mačjo hrano - v zameno obasno najdem, kakšnega brezglavega voluharja
|
  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tiberian
Pridružen/-a: 10.11. 2009, 12:00
Prispevkov: 89
Kraj: Grajenščak (Slovenske gorice)
|
| Objavljeno: 14 Maj 2012 06:09 Naslov sporočila: |
|
|
| Metuljc- brez skrbi. Se zavedam tega. Najučinkoviteje voluharja menda lovi podlasica, ki jo privabimo s kupi kamenja in vej. Sicer pa so tudi ostali načini dokaj posrečeni, seveda pa je čez mrežo, po učinkovitosti ni. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
