 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
 Objavljeno: 23 Okt 2011 21:19 Naslov sporočila: Nega zelenjavnega vrta brez prekopavanja |
 |
|
Oče je na pomlad naredil nov vrt. Dvojno je prekopal in namešal notri razno organsko snov. Zemlja je povprečna vrtna, ni zelo veliko humusa, bolj na ilovnato stran vleče. Namen je negovati zelenjavni vrt brez nadalnega prekopavanja.
--------------------------------------
Prvih šest slik je avgustovskih. Na vrtu vidite naflancano solato, desno je posejan motovilec, v ozadju teh dveh gredic pa greda z brokolijem, solato, kolerabico, zeljem. Čisto desno ob robu pa je koruza. Za lažjo razlago bom vrt razdelil na 4 gredice, poglejte slike in po opisu boste vedeli kje je kaj.
"Greda1" - namenjena brokoliju, kolerabici, solati, zelju, pred tem grahu in nizkemu fižolu.
"Greda2" - avgusta naflancana solata, pred tem je bila tam čebula.
"Greda3" z motovilcem, ki pa se tukaj ni dobro prijel, pa je oče trikrat sejal. Prej je na njej rasel nizek fižol.
"Greda4" je imela koruzo, sedaj pa je tam velik kup organske snovi.
  
  
--------------------------------------
Rahljanje zemlje v avgustu. Potrebno, ker je zemlja gola. Dež jo zbije, veter izsuši, sonce zapeče. Spodaj na prvi sliki lahko takšno površino vidite okoli naflancane solate. Druga slika kaže rahljanje dva dni pozneje. Po naslednjem dežju se zgodba ponovi. Poleg tega je potrebno tudi pletje.
Alternativa je, da se zrahljana zemlja zastre, kar zelo pomaga, da ostane rahla, vlažna in da se na površini začne ustvarjati nova zemlja, pa tudi plevel zamori. Prav tako je zelo pomembno, da se korenine pri pobiranju zelenjave puščajo v zemlji, le te pri razkroju tvorijo zračne žepke, poleg tega pa dodajajo tudi organsko snov v zemljo.
--------------------------------------
V začetku oktobra sem začel negovati vrt takole:
- ostanki brokolija so ostali na zemlji, njegove korenine pa v zemlji
- solato, ki je šla v cvet sem pri tleh odlomil in pustil na gredi, korenine pustil v zemlji
- tudi pri drugi zelenjavi korenin nisem pulil, nadzemni deli, ki se niso porabili so ostali na zemlji in tako zapolnil vrzeli, ki so se pojavile pri beri zelenjave
- tu in tam sem po malem dodal še kakšne kuhinjske odpadke, natrgane travniške rastline, tratni odkos, seno, listje
--------------------------------------
Konec oktobra sem na gredo nasul veliko orehovega listja, odtod volumen viden na spodnjih slikah, nato pa sem v listje vmešal še nekaj malega balkonske zemlje, rož, vrtnih odpadkov, sveže trave. Zagotovo bom potrosil še malo pepela in krtin. Na desni med solato pa je sedaj zastrto s tanko plastjo orehovega listja, ker je vrt pod orehom  , ter tu in tam kakšnim ostankom solate. Solata, ki se pobere - njene korenine ostanejo v zemlji.
  
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda
Nazadnje urejal/a zuf 16 Jan 2012 21:29; skupaj popravljeno 3 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
metuljc
Pridružen/-a: 28.07. 2011, 20:45
Prispevkov: 1867
|
| Objavljeno: 24 Okt 2011 06:19 Naslov sporočila: |
|
|
| zuf, orehovo listje (oreh nasploh) izloča snovi, ki zavirajo rast drugih rastlin. Si računal na to? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
bobolino
Pridružen/-a: 09.05. 2010, 14:05
Prispevkov: 2130
Kraj: okolica Maribora
|
| Objavljeno: 24 Okt 2011 08:40 Naslov sporočila: |
|
|
tudi jaz imam podvprašanje. Vem, da bilo o tem že govora, pa vseeno. Koliko se lahko sploh posipa lesnega pepela? Imamo brezov in bukov pepel, ostaja ga veliko, ker sedaj kurimo v kaminu. Pri ustvarjanju novih gred po Zufovih nasvetih ne bi rada vse skupaj preveč zmrdala s pepelom. Vem, da se ga lahko uporabi še pri kapusnicah, še kje?
_________________
"But he that dares not grasp the thorn
should never crave the rose."
Anne Brontë |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 24 Okt 2011 10:05 Naslov sporočila: |
|
|
Hihi.  Bi moral poudariti, da orehovo listje ni idealno oz. primerno. Tole z orehovim listjem sem bolj načrtno naredil, da res vidim kako bo raslo.
Pepela bom posul samo za nekaj dlani, nič več. Pepel se lahko potrosi v jamice na dan sejanja kamor seješ fižol. Hitreje klije, ker pepel vsebuje kalijeve spojine.
To sem izvedel v tem filmčku - http://www.youtube.com/watch?v=Xa9yMjsSQC0&feature=related .
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
bobolino
Pridružen/-a: 09.05. 2010, 14:05
Prispevkov: 2130
Kraj: okolica Maribora
|
| Objavljeno: 24 Okt 2011 10:59 Naslov sporočila: |
|
|
huh, ko bi ga bilo samo za par dlani...ga je pa dnevno za dve orng lopati...
_________________
"But he that dares not grasp the thorn
should never crave the rose."
Anne Brontë |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 24 Okt 2011 11:17 Naslov sporočila: |
|
|
Kaj pa ideja, ki jo je katrinca omenila - da si shranjuješ pepel in potem na pomlad začneš uporabljati proti polžem.
Metuljc, ja, vrt je pod orehom. Že to je minus, pa še orehovo listje je večinska zastirka, ampak to ni ovira, da se prikaže načela in prakso. Tale vrt sem predstavil zato, ker je dober prehod iz enega načina nege na drug, meni ljubši. Skrb za zemljo in predvsem ustvarjanje zemlje želim ljudem približati.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Bety11
Pridružen/-a: 07.04. 2011, 07:14
Prispevkov: 1195
Kraj: Postojna Pivka Brkini
|
| Objavljeno: 24 Okt 2011 16:25 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz na vrtu imam 3 gromozanske orehe....listja je jeseni preveč....po travniku pade in tam strohni....Pa trava obilo raste kljub temu....Slišala sem za to, da drevo oreh v okolico spušča raznorazne spojine, da nič drugega ne raste.....Za liste pa ne vem....Pri meni trava, pognojena s listi odlično raste.....
_________________
Rada vrtnarim |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 24 Okt 2011 17:17 Naslov sporočila: |
|
|
Če drugega ne, raste regačica. Juglon je snov, ki ga sprošča s pomočjo korenin in s tem tekmuje za hranila.
V listih se tudi nahaja juglon, ampak sem slišal, da se na zraku, vodi in soncu razgradi. Nekja časa je ležal na travi in sem ga potem pograbil in porabil.
No, nam poleg regačice že desetletje zelo lepo rodi ribez pod tem orehom, pa še en oreh je poleg. Poleg tega rase tudi odrasel rdeč ringlo, ki vsako leto obilno rodi.
Pa vrt je tudi bil tukaj na tem mestu že parkrat in je raslo vredu. Zdaj je spet, brokoli je bil zelo lep, solata brez problema, kolerabica. Zelje zaradi slabih sadik ni dobro naredilo, pa koruza je bila pod povprečjem. Drugo leto probam paradižnike, direkt v gredo z veliko orehove zastirke.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 24 Okt 2011 18:07 Naslov sporočila: |
|
|
Kaj narediti z gredo graha? Korenine, korenine , korenine!
Korenin graha, fižola in nasploh korenin zelenjave iz zemlje nikoli ne pulim. Čisto na miru jih pustim. To je eden izmed res ključnih načel, ki se ga držim. V prehrani neuporabno nadzemno rast pa porežem ali pa potlačim in jo največkrat pustim tam kjer je rasla. Oboje skupaj poskrbi za obnovo zastirke, ustvarjanje nove zemlje ipd. Na tak način ni potrebno prinašanje zastirke od drugod, pa tudi na debelo jo ni potrebno dajati na grede. Če je dodatna organska snov na voljo pa seveda ne škodi.
Primer:
- greda graha, sejan april
- ko je bil grah zrel sem nadzemni del skrbno porezal pri tleh
- korenin graha nisem pulil, ampak sem jih pustil v zemlji
- obral grah, ostanke pa vrnil nazaj na gredo
Korenine graha so poskrbele za novo organsko snov v zemlji, plus rahljanje ko razpadejo. Nadzemni deli graha so obnovili zastirko in pognojili, zaščitili zemljo, da ni ostala gola, še naprej zadrževali vlago in ohranjali rahlo zemljo, ker gole zemlje dež ni zbijal.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda
Nazadnje urejal/a zuf 09 Apr 2012 12:34; skupaj popravljeno 4 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kravzlj
Pridružen/-a: 31.12. 2007, 09:08
Prispevkov: 1340
Kraj: Zaboršt pri Dolu
|
| Objavljeno: 25 Okt 2011 18:12 Naslov sporočila: |
|
|
Zdravo!
Zadnjič ko sem bral to, pa danes ko sem pobiral orehe sem se spet spomnil nekaj.
Na faksu nam je profesor rekel da je oreh naravni insekticid. Kar sem že prej zasledil.
Takorej, verjetno bi manjša količina orehovega listja v kompostu delovala zelo dobro proti raznim "škodljivim" insektom?
Lp
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! " |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
metuljc
Pridružen/-a: 28.07. 2011, 20:45
Prispevkov: 1867
|
| Objavljeno: 25 Okt 2011 18:33 Naslov sporočila: |
|
|
| Kravžlj, a prosti ostalim pa ne? Dvomim, da je tako. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 16 Jan 2012 21:38 Naslov sporočila: |
|
|
  
November 2011. Vrt pod orehom (ozadje zgodbe v prvem prispevku te teme) sem dopolnil. Nanosil sem še listja (javor, leska, ringlo), malo preuredil obliko gred, v prvotno gredo z velikim volumnom orehovega listja namešal kuhinjske odpadke, nezrel kompost, posipal vedro pepela po malem po celemu vrtu, ... V ozadju viden mlad gozdni vrt.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
Meni je bolj všeč tista varianta ko ga čez zimo shranjujemo, potem pa uporabimo za posip proti polžem 
