 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
 Objavljeno: 29 Jan 2010 16:37 Naslov sporočila: Mešani posevki, dobri sosedi, zasaditve |
 |
|
Nekaj nasvetov
in tabela dobrih/slabih sosedov - M. Pušenjak
dodala admin.muha
Zasaditve
Če se že lotevamo strogih zasaditev je bolje, da ne sejmo v ravnih vrstah, ampak da sejemo po vzorcu pravilnega šestkotnika. Ta zadeva pride v poštev predvsem pri sejanju semen v gredice, sajenju sadnih dreves in podobno. Tako pridobimo 10% več rastlin. Pri tej zasaditvi izkoristimo ves možen prostor, kar ne velja za zasaditve v vrste. Izognemo se nepotrebni izpostavljenosti zemlje (izhlapevanje vlage, erozija, ...). Če rastline pokrijejo vso zemljo, bo to zelo dobro vplivalo na njihovo rast, saj bo mikroklima veliko boljša. Eden najpomembnejših prostorov je namreč nekaj centimetrov pod in nad zemljo.
---
Mešani posevki
Povezava na zelo dober članek na temo mešanih posevkov.
Vsebuje tabelo dobrih in slabih sosedov.
Opiše pa tudi osnove časovnih razmikov, predposevkov, vmesnih posevkov, poposevkov.
Tri sestre - koruza, fižol, buče
Sorodna tema o tem na kakšen način skupaj zasaditi zgoraj omenjene.
Nazadnje urejal/a zuf 09 Feb 2012 21:01; skupaj popravljeno 5 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00
Prispevkov: 4489
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 29 Jan 2010 18:19 Naslov sporočila: |
|
|
Res je, zuf
sicer pa sadim če se le da, v trikotu, kar je približno enako.
Konec koncev je to prirodna "gradbena" oblika, ki jo uporabljajo tudi čebelce 
_________________
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 29 Jan 2010 19:25 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, sem pozabil omeniti čebelice.  Vidim, da si spet na delujočem računalniku, dobrodošel nazaj.  Lp. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00
Prispevkov: 4489
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 29 Jan 2010 21:30 Naslov sporočila: |
|
|
hja, še vedno na stari "kripi" , ampak sem začasno prebolel manjko raznih arhivov (celoletne lanske fotke npr; pa še mnogo drugega)  , pa skypa, pa slovarje, pa vse emajl adrese, pa ozvočenja, pa...... 
LP
_________________
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 31 Jan 2010 13:30 Naslov sporočila: |
|
|
Recimo, da nam en kvadratek predstavlja površino 30 x 30 centimetrov. Na paketih semen najdete razdalje med rastlinami. So logične, niso pa logične, ko navajajo razdaljo med vrstami. Primer redkvice. Navedena razdalja med rastlinami je 5 cm, med vrsto pa 15 cm. Zakaj, meni ni jasno.
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 31 Jan 2010 13:30 Naslov sporočila: |
|
|
Koliko rastlin lahko posadimo na 30x30 cm prostor?
Posadimo lahko eno sadiko brokolija ali zelja ali paradižnika na opori itd.
1 rastlina na 30x30 cm
brokoli
zelje
cvetača
jajčevec
paradižnik na opori
okra
paprika
feferoni
bazilika velika
meta
origano
koriander
dalija srednja
tagetes velika
boreč
kolerabica
2 rastlini na 30x30 cm
kumarice
kamilica
majaron
tolščak
stoletna čebula
timijan
4 rastline na 30x30 cm
koruza
blitva
krompir
solata
peteršilj
asparagus
bazilika mala
pepelka
ognjič
dalija mala
mačeha
petunija
kadulja
por
9 rastlin na 30x30 cm
fižol
grah
pesa velika
špinača
16 rastlin na 30x30 cm
redkvica
čebula
korenček
drobnjak
pesa mala
rukola
1 rastlina na 30x60 cm
buča (dolgi poganjki) na opori
melona (dolgi poganjki) na opori
lubenica (dolgi poganjki) na opori
1 rastlina na 90x90 cm
paradižnik brez opore
bučka grmičasta
Nazadnje urejal/a zuf 10 Apr 2014 04:35; skupaj popravljeno 8 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 02 Feb 2010 12:56 Naslov sporočila: |
|
|
Hejla. Ste zato da zasadimo eno njivo?
Na voljo je 1.50m x 6m površine. 30cm si na vsaki strani vzamemo za potko, ostane nam 90 cm širok pas grede.
Paradižnike (rdeča barva) bomo sadili povprečno 60cm narazen in sicer tako, da jim bomo dali oporo. Da bo obiranje in delo z njimi lažje jih bomo posadili vzdolž njive. Med njimi (bela barva) lahko sejemo različno zelenjavo. Sejali bomo 15 cm stran od sadik paradižnika, da bodo paradižniki imeli prostor pod in nad zemljo. Tako nam ostane 30 cm vmesnega prostora. V ta prostor lahko recimo posadimo 4 solate. Ali pa 18 redkvic. Lahko bi kombinirali in bi rasle 3 sadike nizkega graha, ena solata, ostalo redkvica. Ali pa eno samo zelje. Možnosti je veliko. Ko končamo je torej približno 30 cm širok pas vzdolž njive zasajen s paradižniki, vmes med njimi pa mešana zelenjava. Poudarek je lahko na nizkemu grahu in nizkemu fižolu, saj vežeta dušik in bosta v veliko pomoč paradižniku.
Tako nam ostane še 60 cm širok pas grede. V njega bomo imeli dostop na drugi strani, kjer je tudi potka. Zasejemo ga lahko mešano ali pa tako, da sadimo različne vrste zelenjave na kupu. Bomo zasadili tako, da bo bolj pregledno, da bomo imeli solato na enem kupu, zelje na drugem itd. Drugače pa ne priporočam. Zelje posadimo v zgornji del grede. Eno zelje potrebuje približno 30 x 30 cm. Vmes med njega lahko kaj posejemo, kakšno hitro rastočo zelenjavo, redkvice na primer, da zapolnimo prostor preden začne zelje rasti. Dobro je vedeti katera zelenjava na da hiter in kater pozen pridelek, ter kako hitra je rast. Tako lahko prostor še bolje izkoristimo. Narisal sem še solato, brokoli in korenje. Solato lahko posadimo 4 na 30 x 30 cm, korenček 18 rastlin, brokoli ena rastlina na 30 x 30 cm. Je pa to bolj tako tako, je težje risati kot saditi. Zasaditev je lahko tudi veliko bolj pestra, pri risanju si pač omejen, ker se ti ne da.
Svetlo zelena barva predstavlja zastirko. Ne pustite izpostavljene zemlje, nikoli. Tudi na potkah ne. Torej, lahko je navadna zastirka ali pa živa zastirka (bela detelja+ostalo). Živa je veliko boljša. Bela detelja je tudi odporna na gazenje, tako, da je primerna tudi za potke. Zasajena greda je površina na katero ne bomo stopali. Večino rastlinskih odpadkov bomo po koncu sezone pustili na gredi. Korenin odmrlih rastlin ne bomo pulili. Zemljo lahko od zdaj naprej kultivira narava. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 02 Feb 2010 14:27 Naslov sporočila: |
|
|
| Hehe. Samo res, najbrž je res tako. Čist adijo. Zdaj pa malo bolj resno, a vseeno smešno. Če pustiš odvečen prazen prostor je tudi več pleveli! Po drugi strani zasadiš intenzivno in ti ni treba pleti. Odstraniš samo par nezaželenih rastlinic tu in tam. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
| Objavljeno: 02 Feb 2010 14:52 Naslov sporočila: |
|
|
Ja čisto nerazumljivo je, da med paradižniki pogosto ni nič zasajeno in tako vlaga na veliki površini izhlapeva....
Torej na gredo nekaj kar se že v začetku maja pobere. Potem gospod paradižnik in zastirka, potem pa sajenje in sejanje tistega kar ne rabi veliko svetlobe in se drži bolj pri tleh. Buče in kumarice se mi že zdijo take, pa ognjič bi tudi moral biti obvezen, pa.... Razmišljam prav?
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 02 Feb 2010 16:04 Naslov sporočila: |
|
|
Katrinca ni mahnjena na zelenjavo, pa z mano tukaj debatira!
Najlažja rešitev za zapolnitev gred je itak trajna živa zastirka. Ker je pa govora o vrtu, si ljudje želijo čim bolj intenzivne vrtove, pa glede na to da detelje ravno ne jemo v velikih količinah , razmišljam o teh zgodnjih pridelkih. Dajte mi malo pomagat!
Motovilec, regrat in radič recimo lahko prezimijo in dajo zgodnji pridelek in zapolnita grede, kajne? Kaj bi še lahko prezimilo in dalo hiter pridelek spomladi?
Pol so pa tukaj tudi rastline, ki jih lahko spomladi hitro sejemo in je tudi hitro pridelek. Redkvica, solata, blitva, špinača in kreša recimo. Ima še kdo kakšnega favorita na zalogi? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 02 Feb 2010 17:08 Naslov sporočila: |
|
|
E, točno tak. Okrasne rastline odlično dopolnjujejo zelenjavni vrt! Tudi pri meni vrt nikoli ni bil samo zelenjava. Sem poizkušal, pa ni šlo skupaj z načeli, po katerih delam. Problem intenzivnega zelenjavnega vrta je ravno v tem, da je potrebno veliko vmešavanja, da imamo stalno pokrito zemljo. Pa še takrat ne gre brez ne-zelenjavnih rastlin. Razen, če uporabljamo veliko zastirke, kar pa meni ne sede. So rastline bolj učinkovite glede zastiranja, opravljajo še rahljanje, gnojenje, ...
Kolikor sem bral temo Phlox- Plamenka, floks imaš zimzeleno. Misliš imeti vso preprogo zimzeleno ali...? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
| Objavljeno: 02 Feb 2010 17:20 Naslov sporočila: |
|
|
Kolikor se bo le dalo bo zimzeleno, res pa je da med homulice in netreske ne moreš paradižnika sadit, ker bi spodaj odmrli. Plamenka je zato ravno pravšnja. Spomladi krasno cveti, potem pa ni več tako zanimiva. Jaz jo vsako pomlad postrižem čisto na kratko (kar z škarjami za živo mejo ) Poleti pa se nad njimi dvigajo listopadne grmovnice in trajnice, letos se jim pa pridružijo še paradižniki in podobno.
Za zastiranje se mi zdi zelo uporabna tudi plazeča trdoleska. Tudi to režem na višino trave
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 05 Feb 2010 02:25 Naslov sporočila: |
|
|
| Zgoraj sem malo uredil, je še bolj pregledno in prijazno za videt. Lp. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kravzlj
Pridružen/-a: 31.12. 2007, 09:08
Prispevkov: 1340
Kraj: Zaboršt pri Dolu
|
| Objavljeno: 02 Mar 2010 18:56 Naslov sporočila: |
|
|
Letos bom sadil krompir. 5 kil kifelčarja in 3 kile enega ki je bolj pozen. Sadil bom pod seno. Ampak lanskoleto sem dal na kupe seno, vendar je čez zimo kar preparel. Upam da ga bo dosti za gojenje krompirja. Poizkusil bom dodati še listje in kompost, morda bo delovalo.
Lp Luka
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! " |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 02 Mar 2010 19:11 Naslov sporočila: |
|
|
Tudi meni se je 20 cm sloj sena zelo polegel, praktično se je zravnal z zemljo. Tisti članek o vzgoji vrtnin v senu govori o tem, da naj bo za gojenje krompirja na začetku vsaj pol metrski sloj sena, ker se vse skupaj zelo poleže.
No, v mojem primeru se je 20 cm sloj zravnal z zemljo, ampak ko sem to jesen odmikal za žita, sem kar naenkrat imel kupe odvečnega sena. Nekaj je šlo nazaj, da sem zastrl žita, ostalo pa sem naredil kupe, kamor bom spomladi posadil krompir.
Luka, boš vmes med krompir kaj druga sejal, sadil?
Drugače je pa krompir zelo zanimiva zadeva glede varčevanja s prostorom. Najbrž vsi veste za grebenje krompirja na njivi. No, tako se lahko na manjšem prostoru da krompir v vertikalo gojiti. Imeti moramo pri roki material, da ga zastiramo, medtem ko raste. Kompost, seno, slamo, sveže rastline, žagovina, listje... Samo s svežimi rastlinami je bolj težko saj lahko skuri, imajo pa ljudje dobre rezultate z nalaganjem samo z slamo ali senom ali kompostom. Za listje pa ne vem, bo potrebno preizkusit. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kravzlj
Pridružen/-a: 31.12. 2007, 09:08
Prispevkov: 1340
Kraj: Zaboršt pri Dolu
|
| Objavljeno: 02 Mar 2010 20:13 Naslov sporočila: |
|
|
Hej!
Bi še kaj sadil zraven, vendar nevem kaj bi pasalo, imaš kako idejo?
Lp Luka
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! " |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00
Prispevkov: 4489
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: 02 Mar 2010 21:12 Naslov sporočila: |
|
|
Zuf, tole zasaditev grede sem pogledal na hitrico, jo bom jutri še enkrat , vendar v tekstu pogrešam izraze.
predposevki
vmesni posevki
poposevki
Je fino, da se na gredi prepletajo rastline, ki jih imenujemo glavni posevek (zaradi velikosti in dolžine časa na gredi) - z predposevki in vmesnimi posevki; večina jih je gredi manj časa - samo en primer, pri meni je na paradižnikovi gredi vedno predposevek, npr. solata - pri malih sadikah paradižnika ima dovolj časa da zraste, in se potem umakne z grede. Ena znana rastlina za pred in vmesne posevke je npr. redkvica.
Torej greda je kompozicija/sinfonija hitro in počasi rastočih rastlin, ki se izmenjujejo tako, da je greda vedno popolnjena.
Sem pašejo tudi zdravilne in okrasne rastline in začimbnice....
Pa še dobre sosede je treba najti za tako španovijo 
LP
_________________
mfranc |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 03 Mar 2010 01:41 Naslov sporočila: |
|
|
Luka, ne vem. Mogoče kakšen ognjič, sončnice. Tema o krompirju je obsežna, se splača pogledat.
Pri meni bo tako, da bo na eni strani pira, na drugi oves, vmes pa tanka greda za krompir, korenček, najbrž še kakšen ognjič, lobodo in ostalo. Težko rečem, bo pa zagotovo bolj raznoliko, ker niti nimam veliko krompirja. Tri krompirje viola, pa par krompirjev iz okolice.
mfranc, zgornji primeri so res tako bolj na splošno, bolj za to, da dobi človek občutek, koliko prostora potrebuje rastlina.
Mešani posevki so pa spet druga zgodba.
V okolici Ljubljane sva s kolegico štiri dni nazaj sejala v zastekljeno gredo (v stilu oken), ob strani odprto...
Posejala sva zgodnjo solato rezivko, korenček ter krešo. Torej, rezivka in kreša kot glavni, dolgoročni kulturi, ki se režejo za solato in rastejo nazaj. Korenček kot hitro sejanje in malo poznejši pridelek. Vključile se bodo pa tudi redkvice, z zamaknjenim sejanjem, za hiter in sprotni pridelek.
Vmes med rezivko sva posejala en pas korenčka, čisto malo, večino semena sva shranila za kasnejše sejanje. Korenček in redkvico, ki ga še ima namen sejati, lahko isto seje v pasove med rezivko. Krešo pa sva posejala na svojo gredo tik ob rezivki. Rezivko bo lahko lepo rezala, korenček in redkvica bosta imela svoj mir. Gredica z krešo bo dala svežo pikantno solato. Redkvico lahko seveda sejemo v presledkih in jo imamo na voljo celo sezono, kreša je tudi na voljo celo sezono, za rezivko nisem prepričan. Namesto rezivke lahko sejemo motovilec, ko je čas. To je takšna bolj solatna možnost.
Jutri bom zastavil svojo zasaditev, ki bo zajemala kot glavno kulturo koruzo in grah. Bom napisal tukaj. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
Vse o vseh rastlinah Seznam forumov
-> Soustvarjanje z naravo
Pojdi na stran 1, 2, 3, 4, 5, 6 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran 1, 2, 3, 4, 5, 6 Naslednja
|
| Stran 1 od 6 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
