Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zuf · Objavljeno: 03 Mar 2010 10:43 Naslov sporočila:

Koruza, grah, fižol, redkvica, loboda, ...

velikost grede > krog premera 1.5 m
glavna kultura > koruza
predposevek > grah za mlade poganjke, redkvica, loboda za mlade liste
vmesni posevek koruzi > nizki grah, nizki fižol
poposevek > žita, loboda, solata, motovilec...

Na gredi trenutno nič ne raste, samo zastirka iz sena je.

predposevek
V sredini marca bom umaknil zastirko in celotno gredo mešano posejal z redkvico, grahom in lobodo. Vse tri bom bo potrebi dosejeval vse do srede aprila, tako nekako. Grah bom trgal sproti zaradi zelenih delov, ki so užitni, redkvica pa je tudi super zelenjava. Lobodo bom tudi sproti uporabljal, bom videl kako se obnese.

glavna kultura
Maja bo čas za setev koruze. Do takrat bom pojedel kar nekaj grahove solate in redkvic. Zelene dele redkvic bom vseskozi puščal na gredi. Zadnje redkvice bom pulil ravno v času setve koruze, to je v začetku maja. Redkvic torej povečini ne bo več na gredi, grah bo pa zagotovo še rasel. Pri setvi koruze je namen, da se seje v čim bolj prazno gredo, zato lahko grah in lobodo uporabim kot zastirko. Bom [e videl kako bo s tem ali bom kaj pulil in podobno. Koruzo bom sejal na sredini kroga zelo na gosto (posnemanje naravne setve, bom videl kaj bo s tem), v zunanjosti pa bom sejal nekje na 10-15 cm narazen.

vmesni posevek koruzi
Ko bo koruza velika približno 20 cm bom vmes posejal nizek grah in nizek fižol. To sta glavni kulturi za vmesni posevek. Tudi kakšne rože in začimbe bom dodal, a bolj na rob kroga. Sejal bom tako, da bom grah in fižol kar položil na vrh ter zastrl z materialom, ki ga bom v ta namen imel shranjenega. S tem bom dosegel to, da bom do polovice zasul tudi koruzo, ki bo lahko razvila korenine, ki poganjajo čisto na vrhu.

Mlečna koruza bo na voljo nekje avgusta, še prej pa grah in fižol. Odpadne rastlinske dele zrelega fižola in graha bom pustil na gredi, prav tako korenin iz zemlje ne bom pulil. Koruzo bom pustil, da raste naprej za seme. Tudi kasneje je ne bom pulil ven ali rezal stebel. Najbrž bo koruza tudi čez zimo še vedno ostala pokonci s suhimi stebli.

poposevek
Glede poposevkov mi ni čisto jasno še. Najbrž jih bom začel sejati tam nekje konec avgusta. Sejal bom mešano in sicer lobodo, solato, motovilec, žita... Zanima pa me, kako se bodo obnesli med suhimi stebli koruze.

Ne glede na vse, bom spomladi gotovo imel veliko novih možnosti.

zuf · Objavljeno: 03 Mar 2010 10:52 Naslov sporočila:

Mešani posevki
Povezava na zelo dober članek na temo mešanih posevkov.
Vsebuje tabelo dobrih in slabih sosedov.
Opiše pa tudi osnove časovnih razmikov, predposevkov, vmesnih posevkov, poposevkov.

Tri sestre - koruza, fižol, buče
Sorodna tema.

zuf · Objavljeno: 03 Mar 2010 11:05 Naslov sporočila:

Tukaj so tri kombinacije iz zgornjega članka, kjer so tudi skice.

Zgodnje zelje, solata, kolerabica, redkvica, kreša

Na gredi, široki 1,20 m, posadimo spomladi v sredini vrsto zeljnih rastlin (po okusu cvetačo, listni ohrovt, zelje ali zgodnje zelje). Desno in levo od nje posejemo mešano vrsto z redkvico in krešo. Zraven njih pa posadimo po eno vrsto glavnate solate (majska kraljica). Nato sledi po ena vrsta kolerabice in na skrajnih robovih Se enkrat mešani vrsti redkvic in kreše.

Prve nabiramo redkvice in krešo. Zato imajo solatne rastline dovolj prostora, da oblikujejo okrogle glave. Te porežemo kot drugo vrtnino. Zelje v sredini se lahko nato poljubno razširi. Kjer je dovolj vmesnega prostora, lahko še enkrat posejemo razne vrtnine, na primer zimsko solato ali špinačo. Pri endivijah je mogoče rezanje oziroma nabiranje podaljšati z zgodnjimi in poznimi sortami.

Čebula in korenje, motovilec in špinača

Spomladi posejemo na gredo v menjajočih se vrstah zgodnje vrste korenja ali okroglo korenje. Mednje sadimo čebulček ali šalotko. Po spravilu v poznem poletju sledi drugi mešan posevek, v katerem se menjajo vrste špinače in motovilca.

Kombinacija čebule in korenja posebno nazorno kaže, kako večkratno in ugodno se dopolnjujejo dobro izbrani mešani posevki. Ti dve vrtnini se medsebojno varujeta pred škodljivci. Odvračata čebulno in korenjevo muho. Sta pa tudi dobri partnerici pri razdelitvi prostora: korenje raste globoko in navpično v tla, čebula pa plitko razprostira svoje korenine. Torej se medsebojno nikoli ne ovirata. Posevek ostane tudi zaradi tega posega zračen in zdrav.

Pozni setvi motovilca in špinače skleneta kolobarni krog celo čez hladen letni čas. Ta mešani posevek, ki mu mraz ne škodi, prekrije gredo do naslednje pomladi z zeleno rastlinsko odejo. To nam omogoča, da si lahko tudi še v snegu oskrbimo sveže vitamine. Korenine špinače obogatijo tla s saponini, listi pa jih pokrivajo, da ostanejo vlažna in senčna.

Zgodnji krompir, špinača, redkvica, kapucinka, zeleni ohrovt, por

V sredini grede posadimo z veliko razdaljo dve vrsti zgodnjega krompirja. Med njima ter desno in levo pa po eno vrsto špinače in redkvice. Na skrajnih robovih posadimo kapucinko, ki se ne vzpenja, oblikuje okrogle grmičke in naredi lepo cvetočo obrobo. Preden se krompir razraste, že spravimo špinačo in redkvico. Kapucinka ni le varovalna spremljevalna rastlina za krompir, iz njenih listov in cvetov si pripravimo zdravo in slastno solato. Pri tem mešanem posevku krompirja ne ogrnemo. Ko krompir izkopljemo, lahko v izmeničnih vrstah posadimo zeleni ohrovt in por kot pozna posevka in zimski vrtnini.

Krompir zapusti godna, rahla tla, ki jih je treba še enkrat pognojiti s kompostom ali kakšnim naravnim gnojilom.

zuf · Objavljeno: 03 Mar 2010 15:11 Naslov sporočila:

mak-mak · Pridružen/-a: 02.03. 2010, 18:46 Prispevkov: 4

Prastara tehnika sajenja krompirja (na terasah v Andih) je bila, da so sadili eno vrsto krompirja, v eno vrsto pa posejali tagetis.
Takrat še niso poznali današnjih nizkih sort.
Naslednje leto so vrste zamenjali.

Sem poskusila, se ODLIČNO obnese.

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Zanimivo! Ja, saj - tudi paradižnik, h kateremu priporočajo tagete, je sorodnik krompirja.

zuf · Objavljeno: 05 Mar 2010 09:42 Naslov sporočila:

Hvala za ta zanimiv podatek mak-mak! Bo prišlo prav.

Plesal sem v snegu, ne dežju. Smile

Tale manjša snežna odeja bo krasno vplivala na semena. Saj zdi se mi tako.

orhy · Objavljeno: 05 Mar 2010 10:04 Naslov sporočila:

Zuf ti si stručko Wink

Če bomo dosledno spoštovali tvoja navodila, bomo jeseni takole

valili domov: paradižnike, krompir, buče, kumare, ....... Very Happy

Meni bo ta šola zelo prav prišla.
Hvala Zuf

zuf · Objavljeno: 05 Mar 2010 16:50 Naslov sporočila:

Sem vesel, da lahko pomagam. blob

To pa ni res, da boste dosledno spoštovali... kar priznajte, da boste tudi po svoje delali. Razz

Pravijo, da je zdravo, tako, da brez skrbi... Smile

----

Evo še ena zasaditev, ki jo bom naredil....

Korenček, zelje, sončnice, rukola, solata, ognjič, visok fižol, rman, česen, žita, jagode...

velikost grede > krog premera 1 m
glavna kultura > korenček, zelje, sončnice
predposevek > rukola, korenček
vmesni posevek > ognjič, visok fižol, rman, ostale rastline
poposevek > detelja, jagode, česen in žita

predposevek
Takoj, ko dobim seme korenja, ga bom zmešal s semenom rukole. Vse skupaj bom zmešal s kompostom. To bom posejal po celi gredi. Rukolo bom sproti trgal, koreneček ne bom sejal preveč na gosto, zato bom prvič redčil šele mlade korenčke, ki so mi zelo okusni.

glavna kultura
Zelje bom sejal seme po seme po celi gredi, z razmakom 30 cm. Zelje bom pazil, da nemoteno rase. Sončnice bodo posejane na sredi grede. Po celi gredi po rasel korenček, ki bo rasel v senci zelja, zeleni deli pa bodo poganjali vmes med zelejem. Kaj se bo zgodilo s rukolo ne vem. Najbrž bo postala zasenečena, zagotovo pa tudi izrčpana od sprotnega rezanja.

vmesni posevek
Kot vmesni posevek je lahko fižol, ki se vzpenja po sončnicah. Sejal ga bom, ko bodo sončnice dovolj visoke. Fižol bo vezal dušik za zelje in ostalo. Kjer bo dovolj prostora bo rasel rman in ognjič.. najbrž še kaj drugega. Popolnoma na rob grede so že posajene rudbekie, raketice, gabez... Pestro bo...

poposevek
Ko se bo praznil prostor bom dodajal mladike jagod. Kar bo ostalo praznega prostora bom posejal žita in deteljo. Poleg tega lahko vključim česen.

kravzlj · Objavljeno: 23 Mar 2010 20:52 Naslov sporočila:

Hej!

A je možno kombinirati s tobakom? Ker bom imel nekaj sadik, pa sem mislil da bi kombiniral s kako zelenjavo. Pa nevem če je morda kaj nevarno ali kaj?

Kaj pa industrijska konoplja? Vsestransko uporabna, ampak zaničevana zaradi "sestre". Je kdo kdaj posadil? So bili kaki problemi? S čim bi lahko kombiniral?

Lp Luka
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

kravzlj · Objavljeno: 23 Mar 2010 21:02 Naslov sporočila:

Letos bom kombiniral "tradicionalno" in naravno vrtičkarstvo. Naštimal sem nekaj kupov slame oz. mešanice slame s listjem in podobno, kjer bom gojil krompir in drugo.
Tam kjer sem odgrabil seno in je ostala gola zemlja, sem preštihal in bom poskusil navadno vrtičkarstvo.
Poleg tega sem na en prostor ki sem ga preštihal prenesel nekaj kamenja, ki naj bi delovali kot akumolatorji toplote.
Poleg tega bom tudi probal sejati na krtine. Ker se mi zdijo popolne za to. Menda je to dobra zemlja, pravtako ni treba štihati.

Lp Luka
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

zuf · Objavljeno: 23 Mar 2010 21:56 Naslov sporočila:

Vse oz večino sejem, sadim na krtine. Če jih ni dovolj poiščem takšne prazne prostore, kjer je samo zemlja. Na travniku jih je ogromno. V bistvu so mi bolj všeč, ker krtine še niso popolnoma sprobane. Je pa zagotovo prihodnost v njih. 20 cm preštihane zemlje. Smile

Na ta dva načina raste drobnjak, motovilec, česen, ... Sploh ne bom več našteval, ker raste večino stvari na ta način.

Poleg tega sem na en prostor ki sem ga preštihal prenesel nekaj kamenja, ki naj bi delovali kot akumolatorji toplote.
Tudi konstanta vlaga (relativno glede na področje, ampak nič ni nemogoče) pod kamenjem je plus. Probujem na primorskem to, pri meni z vlago ni problem. Jo podarim komu, rabi kdo? :D

tinko · Objavljeno: 24 Mar 2010 03:00 Naslov sporočila:

Kravzlj! Za tobak sem tudi sam prišel na idejo, ker ima veliko listno površino, rastlina zraste visoko, če ima pogoje. Ker ne kadim in ker ne znam pripraviti listov do fermentacije, bi bil tobak zanimiv kot zeleno gnojenje.
Konoplja pa je konoplja pred zakonom in ti jo bodo verjetno poželi.
Krtine pa so uporabljali že naše babice za posajanje lončnic. Torej so v lončkih krtine že izprobane, kot zelo uporabna zemlja.

kravzlj · Objavljeno: 24 Mar 2010 07:54 Naslov sporočila:

Hej!

Ah, sem pa mislil da sem kaj novega odkril =) Pa me je Zuf prehitel =D
Samo jaz imam "nesrečo" ker imam malo krtin. To morate videti. Pri meni, je na celi parceli morda 20 krtin. Pri sosedu, ki noji, 3krat letno kosi, pa 20 krtin na parih kvadratih. Čemu tako, mi zna kdo razložit?

Tinko: Bova probala ane? Bom našel ali pa odprl temo o tobaku pa boš zvedel o fermentaciji. Čeprav najbrž ne boš kadil, ampak boš lahko dal komu drugemu za poizkusit. Kot jaz. Ne kadim ampak imam tobak =) Je pa menda tudi dober za zakadit čebele. Proti varoji. Bom letos poizkusil.

Lp Luka
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

zuf · Objavljeno: 24 Mar 2010 18:20 Naslov sporočila:

S krtinami je tudi pri meni podobno kot pri tebi, ni jih veliko. Stričev travnik je gnojen z hlevskim gnojem ima več krtin.

Noben ti nič ne bo, če boš imel par sadik konoplje. To je moje mnenje, upoštevaš ga na lastno odgovornost. Mimo grede, ni prepovedana zaradi "sestre", ampak zato, ker je konoplja najkoristnejša rastlina na svetu. Pač imamo namesto njene uporabe sedaj plastiko, nafto, bombaž in ostalo sranje. Posadiš par rastlin, imaš semena (zakon stvar), nekaj vrvi si lahko narediš (najboljša vrv), čaj iz listov, korenine za boleče sklepe in kaj vem kaj še vse, rastlina z svojo rastjo tudi čisti zemljo težkih kovin in podobnih stvari, odlična za kolobar. Jaz pravim tako, rastlina je rastlina, na meni je, da jo uporabim s pametjo.

Je pa plantaža tobaka bolj rizična kot plantaža trave. Boš bolj nasrkal pri tobaku.

Tobak je odličen naravno rastoči pesticid in podobno. Zakon rastlina za vmesni posevek. Je Tinko že omenil, zraste velik, daj mu dovolj prostora, oz. rastlinam, ki bodo rasle okoli njega. Tudi jaz ga vidim kot eno tako rastlino s katero bi lahko zelo hitro ustvaril potreben humus na neki parceli recimo.

zuf · Objavljeno: 02 Apr 2010 09:21 Naslov sporočila:

Ianto Evans’s Polyculture http://www.chelseagreen.com/content/start-a-polyculture-now-toss-a-salad-tomorrow/

prevod

Solatni mešani posevek

Pripravi gredo za eno osebo, ki naj bo približno 3 metre dolga ter 60 cm široka. V originalnem tekstu je napisano 20 square feet. To je 20 kvadratkov mere 30x30 cm.

Dva tedna pred zadnjo zmrzaljo v notranjih prostorih posej zelje - 5 rastlin za zgoraj omenjeno površino. Boljša alternativa po mojem mnenju je zimsko sejanje. Zelje naj bo pripravljeno za presajanje približno mesec po tem, ko smo posejali mešanico semen opisano v nadaljevanju. Za daljšo sezono zelja se lahko izbere hitre in pozne sorte.

Prvi teden: (na dan zadnje zmrzali - v Sloveniji naj bi bil to 15. maj - najbrž lahko štartamo že prej): Posej semena redkvice, kopra (Anethum graveolens), pastinaka (Pastinaca sativa), ognjiča, in solate. Izberi čim več različnih vrst solat. Od ledenke, berivke, kristalke itd.
Prosto sej semena mešano po vsej površini. Eno seme na približno 2 cm ali več. Sej vsako vrsto semen posebej. Ne zmešaj vseh semen, ker bodo pri prostem sejanju težja semena pristala dlje in potem je možnost, da končajo vse redkvice na eni strani, semena pastinaka pa na drugi. Pokrij semena z malo komposta, ali z grabljami vse skupaj malo vdelaj v zemljo in zalij.

Četrti teden: Nekaj redkvic se lahko že pobere. V nekaj od teh prostorov, ki jih je za sabo pustila redkvica posadi zelje, približno 45 cm narazen.

Šesti teden: Mlada solata je pripravljena za bero. Gosta setev da okusno mešanico, ko so rastline mlade. Nabiraj cele rastline, da daš prostor za rast drugim. Z nadaljnjim redčenjem bo solata, ki je ostala zrasla do končne velikosti.

Pozna pomlad/zgodnje poletje: Ko se zemlja ogreje na približno 15°C, posej nizki fižol v prostor, ki ga je za sabo pustila solata. Če se pojavi več praznih prostorov v zgodnjem poletju, posej ajdo in nabiraj mlade sadike za solato. Naslednja bera je koper in ognjič (užitni cvetovi, ki se lepo podajo v solato). Zgodnje zelje bo tudi počasi na voljo, kasneje v sredini poletja pa še fižol. Pastinak raste počasi in je na voljo v jeseni in pozimi. Ko se pojavljajo prazni prostori v zgodnji jeseni se lahko posadi česen.

zuf · Objavljeno: 06 Apr 2010 19:37 Naslov sporočila:

kravzlj

Hej!

Kakor mi je že ERIENE rekla, paradižnik in krompir ne pašeta skupaj, se mi je dokazalo. Tisti pradajzki zraven krompirja so bili požrti, ali pa jih ni bilo več!

Drugače pa moji vrtički lepo uspevajo!

Lp Luka
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

kravzlj

Hej!

Kaj paše k redkvici? Da se ne bom spet uštel.

lp Luka
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

emkey

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli