 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
 Objavljeno: 07 Dec 2009 11:47 Naslov sporočila: Paradižnik - Lycopersicum esculentum |
 |
|
Tema namenjena bio in eko pridelavi paradižnika in kako ga permakulturno umestiti v vrt. Najprej približno dve strani najboljših citatov iz celega foruma potem pa se začne sprotna debata.
Nazadnje urejal/a zuf 20 Dec 2009 19:45; skupaj popravljeno 2 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 07 Dec 2009 11:49 Naslov sporočila: |
|
|
Paradižnik - nujno branje za vse ljubitelje paradižnika! Opis izvora, zdravilnosti, učinkovitosti, tudi glede na barvo. Osnove križanja in še mnogo več.
Cepljenje - debata o cepljenju paradižnika.
Sorte paradižnika - predstavljene različne sorte.
NPK predoziranje paradižnika - citat iz originalne teme
| labia je napisal/a: | Ravnokar sem naletel na zanimivo temo na enem od ruskih forumov o paradižnikih. Ker je tema zanimiva ( kako prepoznati NPK predoziranje) sem del prispevka prevedel z google prevajalnikom v angleščino, da bo dostopna širšemu krogu:
I want to tell a story, which I had witnessed. In Novosibirsk, I worked for almost 23 years in the regional center Gossanepidnadzora (State Sanitary and Health Service ), whereas the so-called shorter SES. So I went to Karasuksky area test. The nitrate and nitrite above the norm in a few times. But those with fields that were normal. So the only feeding the manure can be a very good obestsya chemistry. Vegetables with a high content of nitrates is usually faster speyut. A distinctive feature of tomatoes - so white and creamy flesh strip almost under the skin. This strip of white flesh just under the skin in fact, often found in store tomatoes
Gre za prispevek strokovno usposobljene osebe, ki se je dolga leta ukvarjala z nadzorom pridelave, predvsem vsebnosti škodljivih snovi v pridelkih ( tudi pesticidov....)
Torej: NPK predoziranje se pri paradižnikih prepozna po ozkem traku svetlega mesa tik pod kožo (lupino) paradižnika, kar se pogosto opazi pri paradižnikih kupljenih v trgovini.
Informacija je po moje več kot uporabna.
lp labia |
Nazadnje urejal/a zuf 20 Dec 2009 17:55; skupaj popravljeno 3 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 07 Dec 2009 12:06 Naslov sporočila: |
|
|
Gojenje paradižnika 2008, 2009 - spodaj sledijo izvlečki/citati iz te teme. Celotna tema je polna podatkov, idej, razmišljanj in vseh drugih pomembnih stvari, ki se tičejo paradižnika. Izvlekel sem res samo osnovne bio, eko, permakulturne prispevke, vendar POZOR, veliko sem spustil, ker bi lahko drugače kopiral kar celo temo. Priporočam branje celotne teme 2008, 2009, čeprav ni vedno samo eko in bio. 
| franc je napisal/a: | Pri meni so vsi paradižniki žrtve plesni, razen enega, posajenega na samo ob ograji, kjer raste v družbi kopriv, trave, trnja in še česa. Je popolnoma zdrav, poln kot brin, čeprav je iste sorte kot ostali, res pa je nekoliko bolj pozen
Isto situacijo sem zasledil še pri dveh znancih, kjr so viška sadik posadili nekam v kot in pozabili nanje.
Iz prave đungle se vidijo samo popolnoma zdravi sadeži.
Glede na to bom drugo leto na tak način posadil več sadik, kje bo pač prostor.Če bo še kdo poskusil kaj takega, bi me zanimali rezutati. Mislim, da Zuf že počne to.
In še nasvet vrtnarja, plesen se najbolj širi, če se sadike dotikajo ena druge in če kaplja po njih. |
Nazadnje urejal/a zuf 20 Dec 2009 17:57; skupaj popravljeno 3 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 07 Dec 2009 12:07 Naslov sporočila: |
|
|
| labia je napisal/a: | Sam uporabljam za kalitev plastične posode od sladoleda 1kg, so približno 20x12cm ( bele barve) in ravno prav velike za približno 15 semen posamezne sorte. V vsako posodo dam eno sorto in potem izberem najboljše rastline (10), ki jih prepikiram v prozorne plastične kozarce, ki so zelo podobni jogurtovim. -Tako vidim še korenine in zopet naredim selekcijo ( 5 ) - najlepše rastline zasadim, ostalo podarim ali zavržem. V vsak kozarec en pikiranec. Meni se to še najbolj obnese . Vsako leto vse stare posode in kozarce zavržem in uporabljam nove.
Je pa res, da vsako leto sadim samo 10 do max 15 sort , od vsake sorte pa po 4 v rastlinjak, kar mi ostane (1 do 2 po sorti) pa na odprt del vrta za primerjavo.
lp labia |
| muha je napisal/a: | | Sabur je napisal/a: |
MNENJE POTREBUJEM:Še mi niste podali vaše mnenje ali je 150g lonček premajhen za sadiko, ki bo rasla do sezona v zemljo?  |
Meni se zdi absolutno premajhen. Sama uporabljam tiste "reciklirane-kupljene" vsaj št. 10, še raje 12, to pa je med 3 in 5 dl.
Zoprno je, če te preseneti vreme in moraš s sajenjem čakati, rastlina se pa matra v premajhnih lončkih. Ali pa še enkrat presajaš  . |
| labia je napisal/a: | heh, odvisno kdaj kališ. Sam kalim dokaj pozno ( tako imam manj dela in strahu, da bo kaj narobe) in rastline gredo za 1.maj ven. V resnici so zelo majhne, vendar kmalu nadoknadijo, ko jih zakopljem do vratu - samo vrh je zunaj.
Sem poskusil tudi z bolj zgodnjim kaljenjem, vendar se tu pojavijo težave. V bistvu bi jih potem moral še enkrat presaditi, ker večja rastlina že rabi bolj konkretno hrano, problem je s soncem, obstoji nevarnost , da po začetni bujni rasti, zakrnijo - zastanejo, ker nimajo potrebnih pogojev, nekatere kljub majhnosti že začnejo nastavljati cvet,...
Torej vsekakor ob zgodnjem kaljenju je nujna presaditev kasneje v tapravi lonček in če ne sadimo v vrt seveda kasneje velikolitrski, da bodo imele dovolj hrane. Vse je povezano in ni lahko dati pravega odgovora.
Morda bi se splačalo bolj pozne sorte kaliti prej in bi imeli bolj zgodaj plodove. Ne vem.
Sam si izberem nekaj zgodnjih, srednjih in nekaj poznih sort, da imam plodove preko celotnega poletja.
lp labia
PS No, bom še enkrat popravil: glede"konkretne hrane" . Za kalitev je ena zmes zemlje, za prvi lonček druga in za tretji lonček tretja zmes zemlje, ker so potrebe rastline različne in potem še lahko dodamo foliarno aminokisline, pred presajanjem na vrt zaščitno recimo baker, utrjevanje na prostem 1 teden pred presaditvijo, itd...skratka predvzgoja.
tako, da ne gre samo za velikost lončka... |
| mfranc je napisal/a: | | Sabur je napisal/a: | MNENJE POTREBUJEM:
Še mi niste podali vaše mnenje ali je 150g lonček premajhen za sadiko, ki bo rasla do sezona v zemljo? |
Sabur, odvisno koliko časa in do katere velikosti jih boš imel v predvzgoji 
Na primer, moje najzgodnejše sadike na koncu pristanejo celo v lončkih 15, 16, preden gredo v zemljo. Jih nisem meril, so pa tam okoli litra.
Lahko pa rečem - preverjeno, da so sadike paradajza zelo hvaležne za večje lonce - ko korenine prerastejo lonec, se rast upočasni, rastlina zakrkne in potem rabi kar nekaj časa, da spet začne normalno rasti. Take "zapacane" sadike ni problem kupiti po trgovinah, vrtnarijah.
150g lonček, bi po mojih izkušnjah zadoščal za sadike nekje do višine 20 cm. V mislih imam zdrave, čokate, ozelenele sadike od tal do vrha!
Sličen problem so razne multi plošče; poleg tega da sadiki kmalu zmanjka zemlje/hrane, so posajene preveč skupaj, in ni šans da bi človek vzgojil lepe, razvite sadike. Posamezne lončke se da lepo (seveda, tudi odvisno od razpoložljivega prostora) razmikati, skladno z rastjo sadike, da so čimbolj osvetljene.
Multi plošče so zelo priročne za profesionalce.
Za začetek, kaljenje semen, je pa res najbolj priročna predvzgoja v recimo posodi od sladoleda, ali po potrebi večji. Tako se lahko za nadaljno uporabo selekcinirajo najlepše sadike. Semena sejem v odvisnosti:
- če poznam da je kaljivost recimo 100%, posejem 20 - 30 % več semen kot jih rabim, za nepoznano seme do 100 % več kot jih rabim. Seveda, vedno vzgojim kako rezervno sadiko.
LP |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 07 Dec 2009 12:36 Naslov sporočila: |
|
|
| muha je napisal/a: | Kako ga pa potem posadite 
- eni ga sadijo tako, da skopljejo globji jarek, večjo (pretegnjeno) sadiko položijo vanj tako, da ven iz zemlje gleda le vršiček. Naj bi bilo dobro, ker iz stebla v zemlji požene množica korenin.
- drugi, ki sadijo ravno tako velike sadike, skopljejo skoraj polmetrsko jamo, ven gleda zopet samo vršiček. Tako sajenje naj bi bilo dobro ob sušnih obdobjih, ker segajo korenine globje.
- tretji se ogrevajo (ogrevate) za sajenje čim manjših sadik.
Prva dva načina sem že preizkusila, se mi zdi, da sajenje v globino res malo pomaga pri suši, tretjega bom pa letos. Zdrava pamet mi sicer pravi, da to ni najbolj optimalen način, a se včasih tudi moti  |
| zupka je napisal/a: | Glede sajenja paradižnika sledeče. Sadila sem ga že po vseh treh postopkih. Mislim, da je bil najboljši način, ko sem sadila majhen paradižnik. Naenkrat je imel dosti prostora, vlage, toplote. Njegova rast je bila kompaktna, steblo debelo in tudi zelo nisko je imel plodove. Kupila pa sem tudi cepljen paradižnik. Prvi plodovi so bili na višini 60-70 cm. ta paradižnik je bil zelo visok, zelo visoko je imel veliko plodov. Palice so bile pretežke in so se mi spogibale. Na sliki je paradižnik, ki je bil sajen visok cca 15cm.
 |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 07 Dec 2009 12:41 Naslov sporočila: |
|
|
| muha je napisal/a: | Je kdo zasledil, ali je škropivo Neem-Azal še v prodaji? Predlani sem ga uporabljala, če se prav spomnim tudi "nsns"?. Ni bil čudotvoren, vseeno se mi zdi, da bolj učinkovit od večine drugih bio škropiv. Le koncentrat sem morala dati dvojen, ker je imel pretečen rok uporabe že, ko so mi ga poslali  . Uradno podaljšanje roka, razvidno iz dodatne nalepke, je bilo očitno brez realne osnove.
Naj bi bil neškodljiv za žuželke, z izjemo muhe trepetalke??, karence mislim da sploh nima. |
| nsns je napisal/a: | Tudi sama sem kupila Neem-Azal s popravljenim rokom uporabe. Ker pripravek po navodilih ni bil učinkovit sem povprašala proizvajalca zakaj, mi je priznal da je navedena količina v navodilih napačna in jo rabi močno povečat. Potem je bil viden rezultat in če se prav spomnim tudi uši na teh sadikah ni bilo več.
Letos ga še nisem iskala tako da ne vem če je v prodaji. Mogoče bi povprašali kar pri proizvajalcu. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 07 Dec 2009 12:48 Naslov sporočila: |
|
|
| vida je napisal/a: | Ali kdo že sprobal takšno vegi kletko http://www.veggiecage.com/ kot jo propagirajo tukaj prav za paradižnike, jih ni treba vezati...
Pa še eno stran vam pošljem mal za obliznit. Vrst paradižnikov blizu 800. Vsak najde primernega zase, predvsem stare sorte iz celega sveta, veliko ruskih, ki so zelo primerni za našo klimo...
http://store.tomatofest.com/SearchResults.asp mi pa doslej poznali tri vrste in vse rdeče, je treba probat še kaj drugega. Sama sem letos sadila 15 vrst. Pa že imam problem kam jih dat. Obstajajo tudi vrste ki dozorijo šele 2-4 mesece po obiranju in jih lahko jemo tja do novega leta.
Uživajte ob tej lepoti in dobroti... |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 07 Dec 2009 12:50 Naslov sporočila: |
|
|
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 07 Dec 2009 12:58 Naslov sporočila: |
|
|
| mfranc je napisal/a: | Paradižnik rabi tri stvari:
1. Humus
2. Humus
3. Humus
Seveda, malo za hec, malo bolj zares
Vsekakor, če želite imeti okusen paradižnik in obilen pridelek, je organski material osnova. To pa je pravilno "pridelan" kompost
(pokojni France Vardjan je govoril o kompostu-presnivcu, starem cca 6 mes.), preležan gnoj goveji-konjski, šota in zemlje na bazi šote; pa še bi se našlo.
Osebno pognojim v jesen ali zgodaj spomladi (če mi le uspe)
z kompostom, dodam nekaj (malo) kurjega drekca imam briketiran goveji gnoj; pa nekaj kamninske moke (ne apno).
Pa čez takoj prekrivko - mulč, da se material spodaj zgodni, kot je rekel g. Vardjan.
Seveda se da dobro gnojiti tudi z domačimi pripravki; kot so razne namočene rastline - najbolj znane: kopriva, gabez...
Problem s temi gnojili je, da imajo vsa po vrsti prevelik odmerek dušika
(kot tudi gnojila na bazi Guana) posledica so LAHKO (ne trdim da je to pravilo, ob umni uporabi) pretegnjene rastline, z relativno malo plodov.
Preveč dušika je bližnjica k boleznim.....
Ravno sem se vrnil iz trgovine, kjer sem kupil organsko gnojilo za parad. Azet (Neudorff). S tem imam dobre izkušnje pri am. borovnicah.
mfranc |
| jan24 je napisal/a: | Za tri humuse pa nebi dal roke v ogenj... ker paradižnik rabi:
SONCE
SONCE
SONCE
SONCE
in SONCE
Glede zemlje je popolnoma nezahteven, saj najokusnejši paradižnik, ki sem ga kadarkoli jedel je bil v Jemnu, rastel je v kamnu (revnemu sivemu kamnu- niti ne zemlji) in imel nič vode, sončil pa se je polnih 6 mesecev. Veliko mineralnih snovi in sonca, pa bo pridelek okusen. S samim humusom in gnojem ima paradižnik le lepše liste kot sosedov in morda večje plodove.
Lep pozdrav |
| harka je napisal/a: | Pri nas damo v sadilno jama paradižnika zdravo mero komposta, potem pa je paradajzek prepuščen sam sebi. Jih ne zalivamo in ne dodatno gnojimo s pripravki (njivo imamo namreč na vikendu, ki ga obiskujemo samo čez vikend in takrat ni časa še paradajske zalivat). Je pa res da imajo vsakič, ko kosimo, svežo zastirko iz trave. Pa imamo vsako leto dovolj paradižnikov.
Mogoče niso ravno dvometrske rastline s kilskimi plodovi, so pa visoki dober meter in paradajski so veliki za jabolko. In seveda imajo okus po pravem paradižniku in so čisto bio-organsko-naravno pridelani. |
| jan24 je napisal/a: | V zgovini so pradižnike gojili pretežno v Istri (v suhi ilovici). Le zakaj?
Nekaj humusa je seveda potrebnega tudi za paradižnike, a ne preveč in ta ne bo nikoli imel takega pomena kot veliko sonca.
Veliko gnojene paradižnike se lahko dobi tudi v trgovini (tisti vodeni)...
Humus izredno dobro vpliva na vse bučke, hlevski gnoj pa da solati izreden okus. Paradižnik osebno uvrščam med zelenjavo, ki je za sončne lege in povprečne prsti.
Veliko več poiskusov (glede tipa zemlje in način dognojevanja) sem lani naredil na pepinu (solanum muricatum) in kljub temu da je to tropska rastlina, ki potrebuje veliko humusa, se je izkazalo da v preveč humusa je bil rezultat občutno slabši (le lepo pirje).
Sam tudi zagovarjam veliko humus in dobre zemlje ter dognojevanja, a edina izjema pri meni je paradižnik.
Odločitev je seveda vaša, vsak ima svoje skrivnostne načine za pridelavo in svojo pravo razmerje sonca, vode in humusa ter dognojevanja. Le poiskušati je potrebno.
Lep pozdrav |
| mfranc je napisal/a: | Nekako se mi je zdelo, da je nam forumašem ČISTO jasno, da je paradižnik otrok "tropskih" krajev, saj izhaja iz južne in srednje Amerike.
In da ni potrebno posebej poudarjati, da rabi veliko sonca...
Pač imamo klimo, kakršna je, in poskušamo iz tega vremena izvleči čim več se da.....
Če pa ima kdo dobre zveze tam zgoraj, se tudi jaz toplo priporočam za kakšen sončni priboljšek .
Torej, poskušam že 35 let paradižniku dati optimalne pogoje tu, v Ljubljani in izboljšati tisto, kar LAHKO izboljšam.
Vremena ne morem.
Se pa tudi nanj tudi pretirano ne izgovarjam zaradi posledic lastnega neznanja in nerazumevanja stvari...
Recimo, da je vzgoja paradižnika v celinski Evropi podoptimalna in se približno z istimi pogoji srečujemo vrtičkarji od Slovenije do Švedske.
Prosim, ne spuščam se tu v mikrolokacije in mikroklimo, saj imajo že Kočevarji svojo klimo
Za majhen preskok: ko sem pred leti precej dopustoval na Pagu sem srčno užival v sladkem paradižniku, kot pravite: mljask, mljask.
Da ne govorim o paradižniku izpod Vezuva (kjer dejansko tisočletja koristijo izredno rodovitne preperele vulkanske kamnine.
To celinarji poskušamo kompenzirati z dodajanjem kamninske moke)
Če se vrnem v celinsko;-) Slovenijo (Evropo) je seveda Demokratična Pravica vsakogar, da vzgaja paradižnik (in ostalo) kot se mu zdi;
vendar pa, ali ni v človeški naravi, da poskuša kakšno stvar le izboljšati?
Za vrtiček v bližini je pred leti skrbela prijazna in pridna gospa s Primorske. Vendar je bil paradižnik nekako "klasičnega izgleda (prosim ne streljat poštarja:): premalo pognojen, posajen preveč skupaj; rezultat: grmički so nekako že po prvi, drugi ali največ tretji etaži plodov obupali, in vse naslednje
etaže so dočakale zimo na sredi poti...
Njeni nasledniki me uspešno "kopirajo" in prehitevajo.
Da ne bom predolg (sploh ker je bila tu Amerika že odkrita; na razpolago je ogromno literature - priročnikov, ki si jih napisali odgovorni
ljudje, potem, ko so imeli za sabo ogromno izkušenj)
O humusu - torej produktu! gnojenja z organskimi materiali + osnovna zemlja, so napisana posebna poglavja, saj je to združba koristnih živalic,
ja, tudi glist, mikrobov in še in še. Iz tega potem rastline vzamejo optimalno merico hrane.
Ker ne morem (ne znam?) besed podčrtati ali odebeliti, bom še enkrat poudaril, govoril sem o humusu, ne o kakšnem preveč "frišnem"
gnoju, z preveč dušika. Humus, ki nastaja leta....
Sadeži zrastli v dobrem humusu so okusni in aromatični, primerjava z trgovskimi paradižniki, zraslimi v raznih raztopinah NPK je neokusna.
lep pozdrav
mfranc |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 07 Dec 2009 13:04 Naslov sporočila: |
|
|
| mfranc je napisal/a: | Ja, tale izraz BIO je bolj raztegljiv kot Slakova harmonika 
Sam ga poskušam razumeti v barvni tehniki , ne pa črno-beli, po sistemu: tole je zanič; tole je odlično!
Sploh pa, ker je v BIO srenji preveč verskih fanatikov 
Že pri gnojilih se začne...
- tisto, čemur po navadi reče(jo:)mo, umetna gnojila, niti niso umetna, ampak izdelana iz naravnih kamnin, soli itd. So pa seveda tudi malo bolj "umetna", zato je fino preveriti, kaj od tega priporočajo biovrtnarji; ali pa tudi državne inštitucije, ki skrbijo za pošteno vzgojo hrane pod imenom: bio, ali pa v sklopu integralnega varstva rastlin....
Osebno, poskušam uporabljati mineralna gnojila v čim manjših količinah!
Ker, če poenostavim, mineralna gnojila, sploh hitro topna so za rastlino kot transfuzija; direkten šus v žilo
Plodovke pa so vendarle hvaležne za dodatno hrano v tekoči obliki ,
Na Azetu piše, da je organsko gnojilo
Če je le mogoče, mineralna (anorganska) nadomestim z temi novejšimi organskimi, v priročni obliki, predvsem pa ker so res kompleksna:
ničesar ni IZRAZITO preveč ali premalo 
mfranc |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 07 Dec 2009 13:13 Naslov sporočila: |
|
|
| mfranc je napisal/a: | | katrinca je napisal/a: | | Sama sem tudi vedno bolj pristaš loncev. Parcela je mala, vso prosto površino zasedajo okrasne rastline, ob hiši, na balkonu in terasi pa je še nekaj prostora za lonce. In v njih imam tudi paradižnike in papriko, pa baziliko, peteršilj in luštrek, pa jagode. Res da niso tako veliki kot vaši, je pa zanimivo gledat kako se debelijo plodovi. In ko eni rečejo:"Grem na vrt po zelenjavo", se pri nas reče:"Grem na balkon po zelenjavo!" |
Ja, balkoni so sigurno čudovita rezerva za mnoge vrtičkarje
Osebno sem se leta in leta ubadal z načrti, kako gor spraviti paradajze...
Pa je več kot pol balkona v senci marelice, preostanek so zavzeli ženini kaktusi.
Terasa pa je v senci kivijeve pergole; hvala bogu, ker je vse orientirano na jugozahodno stran 
Pa še ena skromna ideja
http://www.pozitivke.net/article.php/20050202232712298
mfranc |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 07 Dec 2009 13:13 Naslov sporočila: |
|
|
| muha je napisal/a: | | Svojih paradižnikov ne škropim z ničemer drugim, kot čajem z mlekom. Danes sem na tistih, ki niso pokriti, tudi jaz opazila prve obolele sadeže in porezala precej obolelih vejic. Prvi venci bodo očitno lepo dozoreli, naslednji so pa vprašljivi. Tale zadnji dež je bil pika na i, kar se obolelosti tiče. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 09 Dec 2009 10:31 Naslov sporočila: |
|
|
| mfranc je napisal/a: | Naslednje leto pa naredim to, kar sem imel v planu že letos:
streho nad paradižniki . Ne rečem, da je pa to 110% varnost, vidim pa (v soseščini), da je bistveno lažje držati bolezni pod kontrolo z blažjimi arcnijami mfranc |
| labia je napisal/a: | Letos je vreme res čudno in mnogim je paradižnik že konec vzel. vsaj pri meni so vsi nepokriti (izven rastlinjaka) končali z življenjem, še predno so dozoreli. Nekaj jih je toča polepšala, potem pa še bolezni. Taka nihanja temperatur, en dan 32 en dan dež, vlaga, jutranja rosa in megla so smrt za paradižnik in še večja muka za nas ljubitelje tega okusnega sadeža.
Tisti v rastlinjaku pa so preživeli vse in kar obilno rodijo. Problem je bil edino s temperaturo, ki se je kljub zračenju in senčenju dvignila tudi do 36 stopinj, kar ni dobro. Rastline so zrasle za dobro tretjino večje od istih sort, ki so bile sajene na prostem na vrtu in presegajo 2 metra po višini.
Edino kar opažam pa je, da letos pri večini, ki jih poznam( vsaj tu v celini) paradižnik dokaj pozen v primerjavi s preteklimi leti (cca 20 dni). |
| mfranc je napisal/a: | | labia je napisal/a: | | letos je vreme res čudno in mnogim je paradižnik že konec vzel. vsaj pri meni so vsi nepokriti (izven rastlinjaka) končali z življenjem, še predno so dozoreli. nekaj jih je toča polepšala, potem pa še bolezni. taka nihanja temperatur, en dan 32 en dan dež, vlaga, jutranja rosa in megla so smrt za paradižnik in še večja muka za nas ljubitelje tega okusnega sadeža. |
Res je, tudi sam sem upal da bo šlo tole "svetovno segrevanje" bolj v prijazno smer , pa se že nakazujejo sami ekstremni vremenski pojavi: na eni strani Evrope tornadi, na drugi suša....
Da ne govorim o splošnem vremenu, z visoko zračno vlago, ko naši paradižniki (in jaz) dihamo na škrge
Na žalost se s temi vremenskimi pogoji kruto manjša izbor vzgoje paradižnika do končnega cilja - obiranja plodov
tako, kot tale trenutek vidim problem, bo ena od poti, striktna uporaba (bio)kemičnih preparatov; seveda po navodilih in podatkih proizvajalcev in zato plačanih služb Konec koncev nihče (upam ) se ne želi zastrupljati...
Upam pa tudi, da kdo ne misli, da je tale način avtocesta do pridelka , to je nedokončan boj med boleznimi, ki se prilagajajo in novimi preparati...
Drugi način je vsekakor pokrivanje paradižnika. Tu so na žalost rastlinjaki
(kot zasledujem na forumu) zelo hendikepirani, pa da me kdo ne bo napačno razumel jih je treba previdno in pravilno rabiti:
minusi:
- previsoke temperature
- previsoka vlaga (razvoj Bolezni)
- z večletno uporabo, brez razkuževanja, se bolezni namnožijo in zasidrajo, in čakajo v zasedi
O plusih, ki jih imajo, ne bom govoril, sam bi si ga z veseljem privoščil, če bi imel prostor
Vse grehe, ki sem jih naštel rastlinjakom , nimajo prozorne strehe nad paradižnikom . Edino pameten kos strehe čez zunanje sadike, ki so najbolj na udaru vlage; dežja ali megle....
| labia je napisal/a: | | edino kar opažam pa je, da letos pri večini, ki jih poznam( vsaj tu v celini) paradižnik dokaj pozen v primerjavi s preteklimi leti (cca 20 dni). |
Letos se nam vsem maščuje nikakva pomlad. Tudi jaz sem že parkrat omenil, da me je pri rokih unesla odsotnost lanskega aprila
Bom pa kdaj v prihodnje spregovoril o stereotipu, kako se ne splača zgodaj vzgajati sadik... To se kot jara kača vleče in vleče po forumih
Pa je stvar čisto preprosta........
mfranc |
| harka je napisal/a: | O tem, da se splača saditi zgodaj: moji bogi semenčki so šli v zemljo in pok na prosto, brez ogrevanja in posebnih ugodnih pogojev, in to šele konec aprila začetek maja, če se prav spomnim.
Pri moji tašči so pa že zgodaj na okensko polico posejali semnčka in potem vzgajali nove rastlinice v posebnih pogojih.
Rezultat: njene sadike so bile vse razvlečene in tanke, je pa res, da je šlo tako več stebla v zemljo za korenine.
Moje sadike so bile pa debele, masivne, čokate, je pa res, da je šlo manj stebla v zemljo za dodatne korenine. Ker sem jih sadila v korita sem pustila še prostor za zemljo, in ko so sadikce zrasle sem jih še dodatno zasula.
Sedaj oboji paradižniki rastejo kot za stavo in bogato rodijo. Njeni so v poktiti "hiški" in so jim morali že parkrat rezati vrhove, ker še kar nočejo nehati rasti (volovsko srce višine 2,5 m in še raste). Moji so pa bolj pritlikavih sort in zaradi čokatosti malenkost bolj odporni na sušo kot v trgovini kupljene tanke sadike.
Moje osebno mnenje: za vse tiste, ki na okenski polici nimate prostora za vzgojo sadik ali nimate rastlinjakov in podobnega, se prav tako lepo obnese poznejša setev na prosto. Jaz se je bom vsekakor držala. Vi pa vsak po svoje.
Pozdrvček |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 09 Dec 2009 10:46 Naslov sporočila: |
|
|
| muha je napisal/a: | Izkušnja s pokrivanjem paradižnika: pokriti da - zapreti ne
Na obeh koncih popolnoma odprt tunel se mi zelo dobro obnese. V mrzlih vetrovnih dneh vhod in izhod od spodaj do 2/3 zastrem s kopreno, ko pritisne vročina pa skozi tunel stalno pihlja rahla sapica in ga zrači, da ni bistveno topleje kot zunaj. Dodatno pripomore še kapljično zalivanje, da brez potrebe ne hodim med rastlinami, in zastirka nad cevmi, da voda iz tal ne hlapi v zrak.
Problem nastopi pri meni šele z jesensko meglo. Letos se je bom poskusila obraniti ( ) tako, da bom čez noč vhod in izhod povsem prekrila s kopreno - čeprav se bojim, da je ne bo zadržala zunaj. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 20 Dec 2009 18:11 Naslov sporočila: |
|
|
| HRENOFKA je napisal/a: | Pozdravljeni Imamo problem z našim paradižnikom.Imamo volovsko srce.naša tla so močvirnata saj imamo podtalnico 70 cm pod zemljo.Nobeno leto se to ni pojavljalo v tako velikem obsegu in ne tako zgodaj.Stebla so dobila male črne lise in listi so začeli rumeneti.Dvakrat sem škropil z mešanico sode bikarbone in vode.
Zanima me kako se spopadate s tem problemom?
Prosim za nasvet |
| mfranc je napisal/a: | Praktično ni zdravljenja že bolnih rastlin... razni čajčki, mleko, itd, prispevajo k boljši splošni odpornosti in kondiciji rastlin. Ko so na rastlini črne pike (pege) - verjetno črna listna pegavost,
pa je stvar huda.
mfranc |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 20 Dec 2009 18:19 Naslov sporočila: |
|
|
| babaco je napisal/a: | | Jaz pod folijo sadim že kar nekaj let, vendar jo uporabljam predvsem zaradi tega, ker se prst pod folijo hitreje ogreje. Jaz imam na vrtu ilovnato prst, ki se spomladi zelo počasi ogreje. |
| mfranc je napisal/a: | No, vsekakor bom probal s folijo, kot zadrževalcem vlage. Ogrevanje tal bo pa bonus (ceneje kot velenjski lignit ).
Včasih se mi zdi da na "morostu" malo pretiravamo z zalivanjem  . Kot primer, na pasjih sprehodih po okolici - če le imam čas, po PSTu, dostikrat vidim kupe zemlje od 1,0 m, pa do 2,0 m visoke, ki so tudi v najhujši suši lepo, temnozeleno zapleveljeni . Pa 100% nihče ne zaliva plevela .
mfranc |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 20 Dec 2009 18:29 Naslov sporočila: |
|
|
| HRENOFKA je napisal/a: | 
Dobri sosedje tabela. Z dvoklikom se datoteka prenese. |
| harka je napisal/a: | V večih člankih, knjigah, ipd. je napisano, da paradižnik in paprika nista dobra soseda. Glede na to, da so tudi naši člani napisali, da se paradižniki slabše obnašajo ob papriki, bi rekla, da je zadeva sedaj potrjena tudi z naše strani.
Torej drugo leto papriko čim dlje od paradižnika. |
| mfranc je napisal/a: | Je pa v tabeli priporočena kombinacija, ki mi je blazno všeč, dobra soseda: paradižnik - bučke???
Bučke so tudi zelo požrešne , tako, da mi ta-le kombinacija "ne potegne" . |
| mfranc je napisal/a: | Danes zvečer sem govoril z gospo, ki je objavila navedeno tabelo. Mi je razložila, da ne glede na to, da sta in paradižnik in bučke huda požeruha, pašeta skupaj zaradi tega, ker se dobro prenašata .
No, saj zato so rastline pač dobri sosedje; (ne vem ali se temu reče tudi simbioza?), ko druga drugo vzpodbujajo v rasti - ali pa se vsaj pustijo na miru
To naj bi kao veljalo tudi za kombinacijo paradižnik - kumara...
Že rišem načrte, kaj bom sadil skupaj v dobro soseščino .
mfranc |
| muha je napisal/a: | | Tale kombinacija - paradižnik - kumara mi je zelo všeč. Pod paradižnikom imajo kumare dosti prostora, da lezejo po tleh, pa še kot zastirka služijo. Le več bo treba najbrž zalivat. Obvezno preizkusim naslednje leto, kot tudi to kombinacijo z bučkami. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 20 Dec 2009 18:49 Naslov sporočila: |
|
|
| muha je napisal/a: | V višino ga je že dobre 3 metre in še kar raste. Ko ga je videla cveteti, je še brajda zbezljala - poganjek desno tudi cveti. Od spodaj sem pa že pobrala dobro kilo zrelih debelih plodov. Harka, to je tvoj češnjevec iz zelenega kroga.
Izgleda, da sta paradižnik in trta dobra soseda. Slišala sem praviti, da so ga včasih sadili tudi med trte v vinogradu. Še kdo sedaj to prakticira |
| magnolija je napisal/a: | V našem koncu to obilno prakticirajo in veselo škropijo trto in paradajze, potem se veselo hvalijo kako zdrav paradajz imajo.
Sosed je zjutraj škropil, žena je pa opoldan nabirala paradajze za kosilo.
Ko sem jo vprašala,če bodo ta strup res jedli je rekla da pazijo in škropijo le po listih.
Skoraj me je kap, pa to niso kakšni novopečeni kmetovalci.
Potem sva s kolegico zadevo malo raziskovali in ugotovili,da večina najinih sosedov to počne tudi na vrtu in so prepričani kako zdravo zelenjavo jedo.
V trgovini vse špricano, doma pa bio. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 20 Dec 2009 18:50 Naslov sporočila: |
|
|
| embril je napisal/a: | | Ni pametno uporabljati sistemikov v vrtu. Kontaktni fungicid se še malo izpere, sistemik pa rastlina #poje# in ostane dolgo prisoten. Sicer pa mislim, da so omenjeni sistemiki registrirani za vinsko trto in podobno, kjer je karenca zagotovljena s časom uporabe, vrtnine pa jemo sproti. |
| zupka je napisal/a: | | Jaz se izogibam škropljenja katere koli zelenjava ter tudi sadja. Paradižnik, kateri je bil posajen zunaj, je v celoti propadel, ne da bi pojedli en sam paradižnik. Paradižnik v rastlinjaku pa še vedno dela in rdeči. Ta prav tako ni bil škropljen. Zalivan pa je bil samo po koreninah. Tudi z gnojenjem nisem pretiravala. |
| muha je napisal/a: | Podobno kot pri Zupki, a z majhno razliko:
"Zunanji" paradižniki so dali približno 1/4 pridelek, preden so odpovedali, škropljeni pa so bili samo z mešanico mleka in čaja po vsakem dežju. Pa še to, če ne bi bilo tistega zadnjega močnega naliva tam nekje konec julija ali začetek avgusta, bi bil pridelek normalen - po tistem dežju je vse listje čez noč počrnelo. Obstoječi plodovi so večinoma še normalno dozoreli, za kaj več pa so bile rastline preveč prizadete. |
| muha je napisal/a: | | Letos niti gnije ne, ker je malo padavin. Prejšnja leta mi je pol oktobrskega zgnilo, preden so povsem dozoreli. Letos pa niti eden. Ne vem, ali so kaj pripomogle tudi jajčne lupine v sadilni jami, ali samo primerno vreme. |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 20 Dec 2009 18:50 Naslov sporočila: |
|
|
| mfranc je napisal/a: | Je pa letošnja sezona (2008) sigurno dala misliti marsikomu, predvsem zapriseženim pridelovalcem brez uporabe kemije, da ev. ponovno premislijo kako naprej .
Marsikdo bo trdno vztrajal pri bio, mogoče bo komu seštevek plusov in minusov pokazal drugačen rezultat; tudi jaz sem bil v koži (mi je krepko pokala ), ko mi je že junijsko-julijsko "monsunsko" deževje pobralo paradižnike
Zanimiv je tudi gornji članek - razmišljanje Lane, da pa "šprican" paradajz mogoče ni tak bavbav (v primerjavi z ostalimi pridelki). Seveda v kontekstu, ko vsi nimamo pogojev za recimo rastlinjak velikosti 100 m2 in več, in ko je skoraj vse kar kupimo škropljeno.
Namreč tudi ta Bio industrija je podvržena kapitalističnim zakonitostim (stroški, cena) in človeškemu faktorju (bližnjice k zaslužku ) Saj ste opazili zadnjo afero z bio hruškami in uporabo (se mi zdi) hormonov?
Bi bilo zanimivo na forumu organizirati anketo, koliko verjamemo v bio izdelke, ki se prodajajo v spec. tržnicah?
Malo sem že omenil, da sem bil vsaj 10 let biovrtnar. Tista leta sem na vrtu garal , čeprav biovrtnarji dokazujejo, da je dela manj .
Domov sem znosil nekaj 100 kil gabeza, koprive, preslice, na desetine kil zdr. vratiča, , rmana itd, itd....
Če potegnem črto čez tista leta; marsikakšno garanje je bilo totalno brez vrednosti , samo do prvih deževnih tednov - so bili pa tudi dokazani rezultati! Ampak bilanca se mi ni izšla....
Biološka (nestrupena) zaščitna sredstva še vedno uporabljam, vendar je meja ravno ta, do kje so učinkovita v realnem življenju.
Če se le da, nočem vzgajati rastlin samo zaradi vzgoje.
Kemija; da, samo v skrajnem slučaju. Nekateri to imenujejo tudi integralna pridelava, približno...
Se pa da biovrtnariti, v smislu "zdrave" oskrbe zemljišča. Da imajo rastline idealne pogoje - ne pa bolezni. In škodljivci.
Tu prvo violino igra humus (recimo, rje na sadju, vrtnicah je bistveno manj v zemlji, bogati s humusom).
- pa pravi Ph za rastline
- pa združbe dobrih sosedov
- pa kamene moke
- pa pravilne razdalje med rastlinami (to izgleda, da je zelo težek problem , saj več solat na meter = več pridelka . Halo? )
- pa minimalna uporaba hitrotopnih mineralnih gnojil, razen izjem
- pa odporne sorte
Zadnja leta (desetletja) vztrajno iščem rastline, ki (še) ne rabijo škropiv.
Tudi to je bio vrtnarjenje
Ampak , so pa tudi  , ki se jih ne iztrebi iz vrta samo zato, ker so "nagravžno" podvržene boleznim. Med njimi so tudi:
Tomato, Tumatle, Pomodoro, Rajsko jabolko, Ljubezensko jabolko, Perujsko jabolko, Lycopersicon esculentum MILL;
ali po domače - PARADAJZ
mfranc |
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
