 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
 Objavljeno: 05 Jan 2008 23:40 Naslov sporočila: [vodič] Vermikompostiranje - kompostiranje z deževniki |
 |
|
Hejla!
| Citiram: | dodano 7. novembra 2008
Slednji vodič je za notranje kompostiranje z deževniki. V nadaljevanju te teme, pa se bomo veliko osredotočali tudi na zunanje vermikompostiranje
|
Vermikompostiranje
Prvič slišim za vermikompostiranje! Za kaj se gre in kaj je namen vermikompostiranja? Kaj bom pridobil s tem, da bom v notranjih prostorih ali zunaj na prostem gojil deževnike, ki bodo predelovali kuhinjske in druge organske odpadke?
Pridobil boš visoko kvaliteten vermikompost, lumbrivit oz. kompost deževnikov.
Kako? S tem, ko deževnike hraniš s različnimi organskimi odpadki, jih ti predelajo in ustvarjajo iztrebke (odlitke, glistine), ki so zelo kvalitetna snov podobna navadnemu kompostu.
Iztrebki deževnikov?
Da. Ampak, moraš vedeti, da to niso navadni iztrebki. Iztrebki deževnikov so po videzu zelo podobni dokončanemu kompostu in sploh nič ne spominjajo na iztrebke.
Kako se lotim? Ali so kakšna pravila in smernice?
Za začetek boš potreboval:
- teoretično znanje glede procesa
- kompostne oziroma rdeče deževnike
- ustrezno bivališče za deževnike
- primerne organske odpadke
Temelj za uspešno vermikompostiranje so deževniki, zato se bomo najprej seznanili z njimi.
Kaj moram vedeti o deževnikih? Predvidevam, da niso vsi primerni.
Tako je! Deževniki (Lumbricidae) spadajo v družino maloščetincev (Oligochaeta), dolgi so od nekaj centimetrov do nekaj decimetrov, rijejo v substratu in se hranijo z organskimi ostanki. V Sloveniji živi okoli 70 vrst:
- navadni deževnik (lumbricus terestris)
- rdeči deževnik (Lumbricus rubellus)
- smrdljivi rdeči deževnik (Eisenia foetida/fetida)
- kalifornijski deževnik (vzgojen s selekcijo iz rdečega)
Ko boš nabavljal deževnike morajo biti iz družine rdečih ali smrdljivih deževnikov.
Obojni spadajo v isto kategorijo in so pogostokrat imenovani enako. To naj te ne zmede, saj ni tako pomembno.
Opazil boš, da v Sloveniji najpogosteje uporabljajo ime kalifornijski, kompostni ali rdeči deževniki.
rdeči deževniki iz kompostnega kupa so primerni za vermikompostiranje
Torej, kako najlažje priti do deževnikov? Koliko deževnikov potrebujem za vermikompostiranje.
Najlažje jih je kupiti v kakšni ribiški družini, vrtnem centru ali kaj podbnega. Povprašaš po kompostnih oz. rdečih deževnikih.
Druga možnost je, da jih najdeš v kupu gnoja ali v nepredelanem kompostu.
Navadni deževniki niso primerni za kompostiranje!
Ne išči deževnikov v zemlji, tam živijo navadni zemeljski deževniki, ki niso primerni.
Glede števila deževnikov.
To je zelo relativen podatek. Odvisen je predvsem od velikosti površine, kjer bodo deževniki prebivali, ter koliko organskih odpadkov boš dodajal.
Zaboj v širino in dolžino 90 cm in višino 30 cm je primeren za okoli 20 000 deževnikov.
V tako velikem zabojniku lahko začneš s pol kilograma deževnikov. To je okoli 500 deževnikov.
Njihovo število se vsak mesec podvoji.
Če torej začneš s 500 deževniki, jih imaš v dveh mesecih že 2000. Prvi mesec - 500x2=1000, drugi mesec - 1000x2=2000.
Sami uravnavajo populacijo in sicer glede na površino bivalnega prostora in količino hrane.
Nazadnje urejal/a zuf 14 Mar 2013 20:26; skupaj popravljeno 14 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 05 Jan 2008 23:42 Naslov sporočila: Vermikompostiranje v notranjih prostorih |
|
|
Vermikompostiranje v notranjih prostorih
Kako naj izdelam ustrezno bivališče oz. zabojnik za notranji prostor, kjer bodo deževniki živeli in opravljali svoje delo. Preden kupim deževnike, moram imeti že vse pripravljeno, kajne?
Točno tako. Priprava in ustvarjanje primernih bivalnih pogojev za naša mala bitja je pomembna.
Sem velik privrženec ideje “naredi sam”. Upam, da imaš vsaj nekaj osnovnih sposobnosti, kot je npr. uporaba bormašine-vrtalni stroj. Če nimaš, lahko ustrezen vermikompostnik tudi kupiš, ampak so dokaj dragi in dela ne opravljajo nič bolje, kot doma narejeni kompostniki.
Niti malo si ne predstavljam kako to zgleda. Mi lahko na kratko predstaviš “idejo”?
Kot smo že povedali bo stvar predstavljala bivalno okolje deževnikom, kjer bodo lahko učinkovito opravljali proces prebavljanja, hkrati pa bo ta bivalnik tudi zbirališče organskih odpadkov in kasneje predelane snovi, ki si jo želimo.
Kompostnik bo sestavljen iz treh elementov.
- prvi element je podstavek za zbirališče odvečne vode, ki je v bistvu visoko kvalitetno tekoče gnojilo.
- nato imamo bivališče. Deževniki bodo tukaj živeli in opravljali proces predelave organskih odpadkov. To je preprost plastični zaboj z luknjami na dnu. Tako bo lahko odvečna voda odtekala.
- tretji je pokrov, zelo pomemben, saj deževniki ne prenesejo svetlobe.
Vseskozi govoriš o primernih bivalnih pogojih. Kako jih omogočiti?
- poskrbeti moramo, da je bivalnik ustrezno izoliran od kakršnegakoli vira svetlobe. To poskrbimo s temnimi zabojniki. Deževniki ne prenesejo luči oz. sonca - (poginejo).
- poskrbeti moramo, da deževniki dobijo dovolj zraka. To bomo naredili tako, da bomo ob strani zabojnika zvrtali majhne luknjice.
- pokrov poskrbi, da svetloba ne prodre do deževnikov in pa tudi za večjo vlažnost. Če je potrebno bomo tudi na pokrovu poskrbeli za nekaj zraka.
- v zabojniku bomo ustvarili naravne okoliščine za deževnike. Temu bomo rekli stelja, ki naj bo vlažna, a ne mokra. Glavna sestavina bo navaden časopisni papir, nekaj listja itd. Stelja jim omogoča gibanje in normalno življenje.
Izdelava zabojnika za vermikompostiranje
Paziti moraš, da so posode temne oz., da ne prepuščajo svetlobe.
Za deževnike je usodna svetloba, njihova koža je povsem nezaščitena pred svetlobo in UV-žarki!!!
Najbolje je tudi, da si dobiš takšne zabojnike, ki imajo pokrov.
Na dnu vsakega zaboja s 6.5mm ali 7mm sfederom zvrtaš luknje, služile bodo za drenažo.
Vodo polno hranljivih snovi boš zbiral v podstavku.
Majhne luknjice zvrtaš (2mm sfeder) tudi ob strani na vrhu vsakega zaboja in na pokrovu. To bo služilo za zračnost.
Stelja
Časopisni papir natrgaš po dolžini na približno 1 cm široke kose in ga dodaš v zaboj.
V zabojnik zraven časopisa sedaj dodaš še malo suhega listja…
S pršilko in plastenko vode špricaš tako dolgo, da je stelja vlažna a ne mokra!!!
Dodaš še nekaj zmelje in vse skupaj lepo premešaš.
Nato pa dodaš še deževnike in pokriješ s pokrovom. Naj se akcija začne!
Hranjenje? Sedaj, ko sem vse uredil, moram poskrbeti za hrano, kajne? Najbrž potrebujejo veliko hrane!?
Za začetek deževniki potrebujejo malo hrane. Pusti jim, da se na začetku malo navadijo na nove pogoje.
Tudi kasneje v procesu moraš paziti, da v kompostniku ni preveč svežih organskih odpadkov. Če jih je preveč nastaja nezaželjen smrad, vse postane premokro in deževniki lahko poginejo.
Česa ne smem dodajati?
Ker je to zaprt tip kompostiranja v manjšem obsegu in se izvaja v notranjih prostorih se izogibaj kakršnegakoli mesa, mlečnih izdelkov, olj, maščob itd.
Slana hrana ubija deževnike! To je ponavadi kakšen kruh, procesirana hrana itd.
Obvezno ne dodajaj pasjih, mačjih in človeških iztrebkov! Iztrebki rastlinojedih živali so primerni, vendar pri notranjem kompostiranju ne preveč zaželjeni.
Izogibaj se citrusom, čebuli, česnu ipd.!
Katera hrana je najboljša za deževnike?
Najboljša hrana za deževnike so sveži ali na pol gnili rastlinski odpadki, ostanki sadja, zelenjave, čajne vrečke, karton, navaden papir.
Kako vem, kdaj je proces v zabojniku končan?
Ko vidiš, da gre stelja že proti koncu, nehaš hraniti in deževniki do konca predelajo vse, kar je še hranljivega za njih.
Tako sčasoma vse postane črna snov, podobna kompostu.
Kako ločim deževnike od dokončanega vermikomposta?
Pripraviš novo bivalno okolje v drugem zabojniku, ki g pripraviš na isti način, kot prvega. Postaviš ga v/na prvi zaboj, direktno na končani izdelek, tako, da se lahko deževniki splazijo v novi zaboj. To je vsa umetnost! Deževniki bodo avtomatkso zlezli v drugi zaboj, saj v prvem ni več hrane.
Juhuhu! Lumbrivit, vermikompost, kompost deževnikov je narejen. Zakaj in kje ga uporabiti?
Največkrat se uporablja kot dodatek k zemlji, dodaja se v vrtno zemljo, k lončnicam, pri sajenju dreves in drugih rastlin ipd.
Ne pozabiti na visoko hranilno drenažno vodo, ki si jo zbiral skozi ves proces. Sproti jo porabljaš tako, da jo rečiš z vodo, služi kot kvalitetno organsko gnojilo.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda
Nazadnje urejal/a zuf 14 Mar 2013 20:26; skupaj popravljeno 13 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 05 Jan 2008 23:44 Naslov sporočila: Vermikopostiranje zunaj na prostem |
|
|
Vermikopostiranje zunaj na prostem
Zgornji vodič je pisan za notranje prostore v manjših obsegih.
Spodaj predstavljam enega izmed mnogih načinov zunanjega vermikompostiranja.
V tem primeru s pomočjo banje.
Vermikompostiranje v banji
- banja se podloži, da lahko pod njo podstavimo deset litrsko vedro za zbiranje odvečne tekočine. Kasneje, ko imamo že skoraj predelan kompost lahko namerno zalivamo in s tem pridobivamo odlično tekoče gnojilo.
- pri vermikompostiranju se izogibamo citrusom, čebuli, česnu, poru ipd.
- potrebujemo pokrivalo, ki prepušča vodo, ne prepušča pa svetlobe. Deževniki ne prenesejo svetlobe.
podložena banja, do polovice napolnjena s kravjim gnojem (začetni življenski prostor in hrana za deževnike) + vedro pod odtokom banje
dodani prvi kuhinjski odpadki + pokrivalo
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda
Nazadnje urejal/a zuf 14 Mar 2013 20:24; skupaj popravljeno 5 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 05 Jan 2008 23:45 Naslov sporočila: Izdelava vermikompostnika za notranje porstore |
|
|
mmm
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda
Nazadnje urejal/a zuf 14 Mar 2013 10:57; skupaj popravljeno 6 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 06 Jan 2008 00:04 Naslov sporočila: Vermikompostiranje |
|
|
mmmmm
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda
Nazadnje urejal/a zuf 14 Mar 2013 10:59; skupaj popravljeno 5 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 07 Nov 2008 18:04 Naslov sporočila: |
|
|
Lp.
Nazadnje urejal/a zuf 14 Mar 2013 10:59; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
permablogger
Pridružen/-a: 28.08. 2008, 08:40
Prispevkov: 32
|
| Objavljeno: 07 Nov 2008 21:28 Naslov sporočila: |
|
|
| Hvala za odlicen vodic! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 11 Nov 2008 23:12 Naslov sporočila: |
|
|
Danes sem naselil deževnike v kup orehovega listja. Leglo sem od lokalnega kmeta dobil v 50l vreči gnoja.
Orehovo listje je sicer strupeno, ker vsebuje juglanin. To odganja veliko živali, bomo videli, če to drži za deževnike.
dodano kasneje:
Kup se takrat ni obnesel, pa ne zaradi orehovega listja, ampak zato, ker je bila površina premala in je čez zimo zmrznilo. Kup sem naredil v novembru in ni bil večji od pol kubičnega metra. Občutno premalo. Površine zunaj na prostem morajo biti dokaj velike, da se lahko deževniki umaknejo čim globlje v kup in delujejo naprej ali preidejo v fazo mirovanja. En kubični meter organskega materiala je minimalno.
Nazadnje urejal/a zuf 18 Mar 2013 21:39; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 12 Nov 2008 06:18 Naslov sporočila: |
|
|
| Zuf, res me zelo zanima, kako se bodo deževniki (črvi) obnašali do orehovega listja. Vse, kar sem doslej o tem slišala je bilo, da ne sodi v kompostnik. Moj oče ga celo ni uporabljal za nastilj v hlevu, trdil je, da govedi preveč smrdi in da tudi za gnoj ni dobro. Ampak, če drugače pomislim, narava je urejena tako, da vse predela, tudi orehovo listje. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 12 Nov 2008 09:12 Naslov sporočila: |
|
|
Ja vse je res. Orehovo listje večini živalim smrdi. To sem izvedel od sosede in potem kaseje še na internetu. Soseda ga meša v zemljo delno predelanega proti voluharju. Je pa treba povdarit, da zakisa zemljo in v prevelikih količinah zelo zavira rast rastlin.
Takole je. Če ga kompostiraš ni nobenega problema, problem je lahko samo količina. Tako kot recimo tudi gnoja ne smemo uporabljati v prevelikih količinah. Ravnovesje. Tudi razkraja se dolgoooo, zato je ravnovesje z drugim materialom pomembno za hitrejše razkrajanje. Ah, to že sodi v temo komposta, tako, da bom zaključil.
da, tudi mene zanima, kako se bodo obnašali. Zdajle čakam, da se malo sonček dvigne, hehe, potem pa bom šel in orehovo listje odkril iz desnega kupa (organski/rastlinski odpadki). Orehovo listje bom zakril samo čez gnoj, kjer pa želim bodočo populacijo(desni kup) bom pa zakril z "navadnim" listjem. Nočem tvegati, da mi črvi pobegnejo.
Če bodo črvi sovražili orehovo listje bodo zelo hitro migrirali v desni kup zraven. Celo bolje, ker si to želim, ampak nekako bi pa tudi rad videl, da predelajo orehovo listje. Bomo videli.
dodano kasneje:
Kup se takrat ni obnesel, pa ne zaradi orehovega listja, ampak zato, ker je bila površina premala in je čez zimo zmrznilo. Kup sem naredil v novembru in ni bil večji od pol kubičnega metra. Občutno premalo. Površine zunaj na prostem morajo biti dokaj velike, da se lahko deževniki umaknejo čim globlje v kup in delujejo naprej ali preidejo v fazo mirovanja. En kubični meter organskega materiala je minimalno.
Nazadnje urejal/a zuf 18 Mar 2013 21:39; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 03 Dec 2008 21:59 Naslov sporočila: |
|
|
| Do zdaj sem parkrat pogledal orehov kup in črvi ostajajo v njem. Sicer imajo majhno količino gnoja v notranjosti orehovih listov za glavni dom, ampak, vsaj tako kritično ni, da bi pobegnili ali poginili. Več o orehovih listih bom pisal v temi o kompostu. Lp. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
spela
Pridružen/-a: 25.11. 2008, 16:24
Prispevkov: 130
Kraj: Melbourne
|
| Objavljeno: 05 Avg 2009 22:26 Naslov sporočila: |
|
|
Zuf, kako se je obneslo oz. se obnese? Resno razmišljam, da si nekaj takšnega postavim v stanovanju za čez zimo. Kje v MB lahko kupim te črve?
LP |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 11 Avg 2009 13:07 Naslov sporočila: |
|
|
Notranje v zabojih se super obnese! Tudi od pomladi do zime se zunanje obnese. Bolj je problem zunanje vermikompostiranje na majhnih površinah čez zimo. Takrat pač lahko deževnike prenesemo v notranje gojišče. Deževnike ti lahko tudi jaz priskrbim, ti samo javi.
Nazadnje urejal/a zuf 18 Mar 2013 21:43; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
spela
Pridružen/-a: 25.11. 2008, 16:24
Prispevkov: 130
Kraj: Melbourne
|
| Objavljeno: 11 Avg 2009 17:56 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala za ponudbo 
Jo bom izkoristila, ko se z vikenda spet preselim v stanovanje. Moram najprej še naštudirati posode. Verjetno bojo tri, na spodnjo si bom namontirala pipico za "Compost tea". Zgornji dve pa tako kot si opisal.
Sicer bi lahko biološke odpadke zbirala v vedru in jih posipala z nekim posipom (ne vem, če lahko delam reklamo - izdelka pa tudi še nisem testirala), ampak kompostiranje s črvi bo sigurno bolj zanimivo. Komaj že čakam -->zgražanja obiskovalcev
PS Včasih sem imela v kuhinji v terariju madagaskarske ščurke, zato ker se fajn sliši, če rečeš, da maš ščurke v kuhinji
LP |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 11 Avg 2009 20:09 Naslov sporočila: |
|
|
| Bokashi bo najbrž tisti posip kajne? Glede čajčka spodaj. Bolje bi bilo da se navadiš, da ga sploh ne bi bilo, ker to pomeni, da je stvar prevlažna. No saj, debata naj bo, ti kar na dan z vprašanji, ti v nadaljnih dneh še malo bolj opišem svoje poglede na vso stvar. Hvala za obuditev teme, sem kar malo pozabil na vse skupaj, čeprav je to zelo koristna stvar. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
spela
Pridružen/-a: 25.11. 2008, 16:24
Prispevkov: 130
Kraj: Melbourne
|
| Objavljeno: 11 Avg 2009 20:59 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, Bokashi sem mislila Ima kdo kaj izkušenj s tem? (za primer, če črvi pobegnejo  )
Glede čajčka imaš verjetno prav. Ta obsežnega foruma o vermikompostiranju na Garden webu se še nisem lotila, zato sem še malo zelena na tem področju. Še vedno sem pri ta velikih kompostih
Me pa vsekakor zanimajo tvoje izkušnje. To si imel prav tiste ta rdeče črvičke?
LP |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 11 Avg 2009 21:33 Naslov sporočila: |
|
|
Ja, dobil sem jih od dveh gospodov. Eden jih je dal, drugi prodal. Ampak sem videl slabost v tem, da so obojni bili naseljeni v gnoju in slami. Tako sem jih tudi dobil. Če si mogoče že kaj o tem prebirala, boš vedela, da se črv zelo prilagodi na pogoje bivanja. To so največje težave, ki sem jih imel na začetku. Zelo dolgo rabijo, da se sploh prilagodijo na hrano iz gospodinjstva. Tudi do leto dveh, da stvar fajn zalaufa. Bi ti zato priporočal, da jih dobiš ali v naravi pod ali v svežem kompostu (raznolika hrana) bom pa tudi jaz malo pobrskal za njimi, da bodo čim bolj primerni.
Sam sem te črve kasneje naselil v naravo, v vrt, ko sem delal dvignjene grede. Ker se gnoju izogibam sem takrat tudi naredil poseben kup, s katerim bi počasi privajal črve na gospodinjske odpadke. Cel kup je jeseni kot nedozorel kompost romalo za lazanjo. Sem mislil ta kup imeti posebej zato, da bi imel črve, ki bi že bili vsaj delno prilagojeni na pogoje, ki bi jih imeli v stanovanju. Žal mi te stvari niso več bistvene pri vrtnarjenju, ampak mogoče pa kdaj to res naredim. Malo je pri meni odpadkov in tisto kar je, večinoma porabim za kompost na licu mesta (novi sloji zemlje jaz najraje temu rečem).
Bokashi je za njih sladkarija. Hranijo se z mikroorganizmi, ki hrano razkrajajo. Torej ne jejo solate, ampak jejo vso to življenje, ki je solato že razgradilo. Mimo grede - http://bokashicomposting.com/?page_id=51 (celoten blog je zelo zanimiv. Branja malo ampak zelo uporabno in ključno). Imam še par takšnih pomembnih linkov na zalogi glede vsega tega znanja v katerega si zdaj zašla. Bom jih zbral, ne bo jih veliko, in ko boš videla celoto, ti ne bo treba nič več brati, samo delati na vrtu.
V Sloveniji te črve najdeš pod kalifornijskimi deževniki. Ne skrbet preveč za imena itd. To je vse pomešano. Samo, da so takšni rdečkasi in mali, to je to. Bolj je važno kakšne pogoje imajo za življenje, če želiš malo pospešiti vso stvar. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
spela
Pridružen/-a: 25.11. 2008, 16:24
Prispevkov: 130
Kraj: Melbourne
|
| Objavljeno: 11 Avg 2009 22:32 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala za link in informacije:)
LP |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
