 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
elstar
Pridružen/-a: 01.05. 2010, 13:56
Prispevkov: 209
Kraj: Savinjska dolina
|
 Objavljeno: 27 Sep 2010 18:28 Naslov sporočila: |
 |
|
Mogoče bi tukaj omenil samo eno ime, ker je pač v zvezi z rastlinami.
To je MONSANTO. Po vsem svetu, še posebej v manj razvitih deželah, ponujajo (beri-vsiljujejo) svoje gensko spremenjene rastlinske organizme, oz. semena le teh rastlin (riž, bombaž, koruza...). Ta semena so seveda zelo draga, a glejga zlomka, za uspešno rast in velike pridelke pa potrebujejo določene preparate, ki jih pa, saj ne boste verjeli, ponujajo samo že prej omenjeni "skrbniki za boljši jutri". Ko si enkrat njihov, si hkrati tudi še enkrat večji revež, kot si bil pa prej.
_________________
vse kar lepo (z)raste je lepo! |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
Igy
Pridružen/-a: 13.05. 2009, 08:34
Prispevkov: 1738
Kraj: Gorenjska
|
| Objavljeno: 28 Sep 2010 08:02 Naslov sporočila: |
|
|
Ja saj to se v bisvu dogaja tudi na drugih področjih, ampak tu se pogovarjamo permakulturi.
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 07 Okt 2010 22:24 Naslov sporočila: |
|
|
Če dovoliš Senrodes, ti odgovorim čisto konkretno.
| Senrodes je napisal/a: | | Meni se pa, oprostite, ta permakultura, kao več rastlinskih vrst na kupu zdi totalna izguba časa, ki ni niti v skladu z agronomsko prakso, niti je ni nihče prakticiral. |
Agronomska praksa je žal zgrešena pot pridelave hrane, kar se kaže v popolni izgubi naravnega čuta, ki ga je imel človek še nedolgo nazaj. Pa je prišla vojna, tovornjaki so postali traktorji, plinski strupi pa gnojila.
Če že agronosmka praksa bolj malo prakticira biotsko raznovrstnost, jo pa narava zagotovo. In tudi na miljone drugih ljudi v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Permakulutra je ravno to, opazovnaje narave in njenih krogotokov in potem načrtno posnemanje narave.
Sicer pa, me zanima, kakšni so tvoji pogledi na to, kaj mora človek imeti od narave? Zakaj se ti zdi pestrost in raznolikost izguba časa?
| Citiram: | | Recimo. Če ti postaviš eno zelenjadnico zraven sadnega drevesa, je le ta podrejena drevesu in ni nobenih pogojev, da bi rasla. |
Posadiš jo tako, da ni podrejenea drevesu. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 07 Okt 2010 22:32 Naslov sporočila: |
|
|
| tinko je napisal/a: | | Strinjam se tudi, da so tisti, ki so prvi začeli s tem načinom pridelave imeli kar dosti "pod palcem", da so s tem začeli. V sam način pridelave so vložili precej sredstev. Verjamem, da se jim sedaj to obrestuje s prodajo knjig, tečaji in vstopnino, ki jo kasirajo ob ogledu posestva, kot s pridelavo, predelavo in prodajo pridelkov. |
Kakor ti opisuješ mi prvi pride na misel Sepp Holzer. Se pa mi zdi, da je dosti več takšnih, ki niso imeli nič oz. zelo malo pod palcem. Niso znani in najbrž niti ne poznajo besede permakultura. In ravno od takih se je Bill Mollison učil, ko je razvijal in zbiral skupek znanj, ki jih imamo sedaj na pladnju. Eni imajo denar in ga lahko na veliko uporabijo, drugi nimajo in prav tako razvijejo sebi ljubi način, ki jim odgovarja. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 07 Okt 2010 22:54 Naslov sporočila: |
|
|
Simbiotske kombinacije.
V neposredni bližini mladega bezga raste regrat, ajda, grmičasti fižol, bučka in nekaj trav. Bezeg se je zelo lepo prijel in tudi opazno zrasel. Izgleda prav lep in vesel.
Maline so dober pokazatelj pri meni doma, kako lahko z nekim posegom škodujem naravnemu ravnovesju.
Posadil sem jih v travnik, okoli njih trgal vegetacijo in jo puščal kot zastirko. Potem pa so maline skozi večji del pomladi in poletja rasle brez vmešavanja. Zelo lepo so se razrasle proti koncu poletja.
V začetku jeseni pa sem visoko rastlinje med malinami potlačil. Napaka!
Maline se sedaj upogibajo na tla, kar se ne bi dogajalo, če bi rastlinje med njimi pustil pri miru.
Drugo leto pustim del, ki sem ga namenil malinam, popolnoma na miru.
Okoli mlade breskve imam zastriko iz svežih trav, sena in slame ter nekaj malega suhih vej.
Pred mesecom sem pod odraslo češnjo posadil meto, jagode, čišljak.
Robida brez trnov se lepo vzpenja po odraslih suhih travah, steblu korenja, ki je naredil seme. V neposredni bližini so kot pokrovna rastlina gozdne jagode, nedaleč stran meta. Malo stran breskva, na drugi strani kivi, še malo stran topinambur, bodoglavec, jesenske astre...
Iščem dobre sosede za neposredno bližino mladih dreveščk. Za zdaj je najbolj sigurna zastirka (slama, seno, malo sveže vegetacije, suhe veje, ...). Med rastočimi rastlinami pa za zdaj izbiram nizek fižol, grah, ajdo, regrat, trpotec, belo deteljo gozdne jagode. Pazim tudi, da okoli drevešđčkov ne plejem vsepovprek. Velikokrat se sama pojavi kakšna dobra pokrovna rastlina, kot je npr. zvezdica. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 23 Okt 2010 14:08 Naslov sporočila: |
|
|
Možnih simbiotskih kombinacij je vedno več. :D Bomo videli, čez kakšno leto ali več. Sedaj pač sadim kakor mi govori občutek in vso podzavestno pridobljeno znanje.
Meter stran od mladega bezga sem okoli njega v avgustu nanosil 20 cm širok in 20 cm globok pas sveže košnje. To ne pomeni samo sveže trave, kajti kosil sem odrasel travnik in vmes je bilo dovolj suhih trav, da je bilo dobro razmerje svežega in suhega.
V neposredni bližini stebla pa sem potrgal vso rastje in posejal ajdo, nizek fižol, bučke ter zakril nazaj s potrgano maso. Nekaj malega ajde je zraslo in cvetelo, vzklila je ena bučka in malo zrasla, grmičast fižol je nekaj malega rasel. Dosti pa je nazaj zrasla trava in regrat. Sedaj je neposredna bližina stebla zapleveljena s travami in regratom. Pustil bom, da samo odmre čez zimo.
V pasu, meter stran od stebla, kjer sem nanosil košnjo je plevel večinoma zadušilo, razen nekaj malega kumine, regrata in trav.
Zastirko, ki se je po vrhu spremenila v seno sem odmaknil. Spodnje plasti zastrike pa se za zdaj povsem lepo razkrajajo. Nasadil sem rudbeckio, coreopsis, rumeno šternbergio, narcise, krokuse, česen ter zastrl nazaj.
Če se okoli bezga malo razgledam po okolici vidim na enem koncu tri metre stran vinsko rutico, čišljak, na drugem koncu češmin, spet drugje metuljnik, ...
Taisto košnjo v avgustu sem nanosil tudi okoli mlade vinogradniške breskve. Zastrl sem neposredno bližino sadike, nekje v premeru enega metra. Nedaleč stran od breskve pa sem v tem času nasadil ameriški slamnik in coreopsis. Povsem blizu pa je zelenjavna greda, kjer bo rasla stoletna čebula in vse, kar bom drugo leto sejal od zelenjave.
Figa ima kamnito in peščeno zastriko približno v premeru enega metra, okoli tega pa se razraščajo jagode, med katere sem pred kratkim pometal nekaj čebulic stoletne čebule.
Goji ima za zdaj okoli sebe samo zastirko iz vegetacije, ki je dolgo v poletje rasla okoli njega. lepo se je razpotegnil v eno samo steblo, na vrhu pa naredil tri poganjke. Najbrž ga bom oblikoval v drevo, upam, da se bo morda kar sam. Kakšna dva metra stran pa se razraščajo rumene maline.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 09 Dec 2011 21:32 Naslov sporočila: |
|
|
| bojan66 je napisal/a: | | Pozdravljeni forumaši...me je navdušilo; vaše izmenjevanje izkušenj, zato se bi pridružil z naslednjo temo-permakultura, oziroma kompatibilnost in dopolnjevanje med rastlinami, bitji...če je že prisotna kje se opravičujem..vseeno me pa zanimajo vaše izkušnje, nasveti...namreč začenjam kot začetnik...ne zanima me toliko teorija kot praksa..kaj se obnese in kaj je še za raziskat...da pa ne bom preveč splošen imam vprašanje...kaj predlagate da se posadi pod srednje veliko jablano ?...in še kako bi se izboljšala zemlja za češnjo na kisli podlagi, kar daje rezultat, da je vedno malo rjasta?..hvala |
bojan66, pozdravljen. Pod srednjo visoko jablano lahko raste marsikaj. Seveda se razmišlja v smeri, da obiranje in obrezovanje ni oteženo. Prav tako se pojavi vprašanje ali bo ta srednje visoka jablana v prihodnosti še zrasla, na kakšni podlagi je ipd.? Koliko je stara? Pomembno je tudi kaj zdaj raste pod njo oziroma okoli nje. Prostor se lahko zapolni z raznim sadnim grmičevjem, vedno pa so dobrodošle rastline, ki so velikokrat prisotne na okrasnih vrtovih. Mnoge so zelo koristne v smislu privabljanja opraševalcev, biotske raznovrstnosti, stabilnosti sadovnjaka itd. Seveda so zelo pomembne tudi tvoje želje po tem, kako naj habitat izgleda, koliko naravnosti si dovoliš itd. Nekdo meni podoben lahko iz sadovnjaka naredi celo đunglo. Tudi za češnjo bi bilo dobro vedeti kaj zdaj raste pod njo in okoli nje, v kakšnem habitatu se nahaja. Kislo zemljo lahko izboljšaš z sejanjem rastlin, ki spadajo med metuljnice. V sadovnjaku se zelo dobro obnesejo lucerna in črna detelja. Pomembno je tudi ustvarjanje humusa, oziroma novih plasti zemlje, kar prinaša stabilnost, odpornost, zdravje zemlje. Mogoče te zanima gozdni vrt.
| bojan66 je napisal/a: | ZUF najlepša hvala, seveda pa nimam dovolj izobrazbe, da bi lahko definiral podlago...gre za nasad srednje debelnih jablan kupljenih v semenarni-ajdared, mošancelj, krivopec...rasejo na lapornati zemlji (Zbelovo pri Poljčanah).Starost 10let
Kar se pa tiče češnje , je na ilovici, ki je bila pred 50 leti gozd. Starost 5 let.
Moja želja je predvsem vzpostavit sklenjeno verigo rastlin , ki se dopolnjujejo, ščitijo in si pomagajo..vključno z žuželkami in ostalimi živalmi...
Lep pozdrav B. |
Zagotovo bi bilo lepo v nasadu srednje debelnih jablan vključiti še ostale rastline.
Prav tako pomagati češnji za katero razumem, da je posajena čisto nekje drugje.
Poizkusi čim več povedati, opisati, ker takole preko spleta je to cela znanost. Nič ne prekaša opazovanja konkretne lokacije. Skušaj nam jo približati, če želiš, da ti celostno pomagamo.
Jaz ti lahko zdaj napišem cel seznam rastlin, ki "bi jih lahko" posadil pod drevesa, samo nimam pojma kako prostor izgleda, kje gre sonce, kje je senca, koliko prostora je. Lahko ti rečem da na rob krošenj napni vrvice do tal in posadi fižol, ampak mogoče ni izvedljivo. Lahko ti rečem, posadi ribez spodaj in podobne grme, ampak mogoče ni prostora, ker moraš s kosilnico mimo. Lahko ti svetujem, da v premeru enega metra okoli češnje odstrani vse trave in posej lucerno, rdečo deteljo, ampak je lahko to čisto nepotrebno in smešno početje.
Bolj kot kakršnikoli recept je bistvo v vprašanjih, ki si jih zastaviš. To so recimo moja vprašanja, ki so se mi zastavila, potem, ko si vprašal za mnenje.
Kakšen habitat je trenutno okoli sadnih dreves in pod njimi? Kaj raste, kaj prevladuje?
Koliko narazen so posajena sadna drevesa?
Ali je površina pod temi drevesi zelo zasenčena?
Kakšna je prirast dreves? Ali rodijo?
Se ti zdi, da je prostor za vključevanje grmičkov ali pa celo večjih grmov?
Na kakšni legi je površina?
Je površina na ravnem ali pa imaš dosti naklonov ipd.?
Kako se habitat in zemlja obnašajo v največji suši in kako v nalivih?
Imaš namen ohraniti travniški sadovnjak ali bi želel vključiti še mnogo več rastlin (grmi, drevesa, ostalo)?
Ali v sadovnjaku kosiš? Če ja, kolikokrat? Kako in zakaj se uporabi košnja?
Imaš tudi v prihodnje namen kositi?
Ali se želiš za začetek osredotočiti bolj na posamezna drevesa in okoli in pod njimi saditi druge rastline z namenom simbioze? Imaš namen na takšen način negovati večjo površino?
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
joja
Pridružen/-a: 28.12. 2011, 17:17
Prispevkov: 5
Kraj: Poljčane
|
| Objavljeno: 29 Dec 2011 09:51 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdravljeni vsi, vidim da se tu ukvarjate praktično z vsem  . Prosim če mi lahko kdo da kakšen nasvet. Imamo namen zasaditi sadovnjak s starimi sortami sadja, predvsem jablane na sejancu ali MM106, bolj po vzoru permakulture. Razdalja med velikimi drevesi bo 7m, upam da je to dovolj za te podlage. Nekje na forumu sem brala da ni dobro dajati starega gnoja ker privablja voluharja, torej kaj? Nekaj sort sem si že izpisala, predvsem jablane, če ima kdo dobre izkušnje s kakšno sorto češenj in hrušk za vlaganje, bi bila vesela da deli z ostalimi.  Sadovnjaka nimam namena škropit. Lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 03 Jan 2012 20:08 Naslov sporočila: |
|
|
Jablane na sejancu kar bolj korajžno narazen, več kot 7m, osebno bi jih dal 10m, če bi želel, da se drevesa razvijejo do potenciala. Za mm106 pa je sedem metrov čisto dovolj. Hlevskega gnoja ne, in tudi ostalega ne. Posadiš, zaliješ z vodo v katerem si namakala vrbove šibe, odstraniš vso travnato rušo v premeru enega metra, zastreš z listjem, senom, svežo travo, koprivami, gabezom, vejicami in nekaj na vrhu za estetiko, meni je listje prav lepo.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Igy
Pridružen/-a: 13.05. 2009, 08:34
Prispevkov: 1738
Kraj: Gorenjska
|
| Objavljeno: 07 Jan 2012 20:38 Naslov sporočila: |
|
|
Za MM 106 je 7 m absolutno preveč; pol manj je čisto dovolj. Mogoče malo več pri bolj agresivnih sortah.
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 09 Jan 2012 17:36 Naslov sporočila: |
|
|
Igy, tudi, če jih ne obrezuješ? Mi lahko poveš koliko recimo zraste v premer in višino jablana cepljena na mm 106 brez obrezovanja? Ali pa kdo drug.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
dafo
Pridružen/-a: 16.08. 2009, 15:04
Prispevkov: 128
Kraj: Idrija
|
| Objavljeno: 09 Jan 2012 18:00 Naslov sporočila: |
|
|
| Zdravo. Sicer ni popolnoma iz lastne prakse a na spletu je podatek, da je nekje 4m maksimalna razdalja med drevesi na tej podlagi oz. od 2,5 do 4. Iz lastnih izkušenj pa ima jablana stara preko 10 let na tej podlagi kvečjemu 3m širino krošnje. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Igy
Pridružen/-a: 13.05. 2009, 08:34
Prispevkov: 1738
Kraj: Gorenjska
|
| Objavljeno: 09 Jan 2012 19:24 Naslov sporočila: |
|
|
Če je ne režeš, pa manj agresivno raste.
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Lobo
Pridružen/-a: 03.04. 2012, 09:27
Prispevkov: 45
Kraj: okolica MB
|
| Objavljeno: 27 Jul 2012 09:47 Naslov sporočila: |
|
|
Če se navežem na Igya, pa tudi manj "agresivno" rodijo takšna drevesa.
Čisti primer nerezanja, neškropljenja, nekošnje in ostalega nedela je sadovnjak med Kamnico in Brestrnico pri Mariboru. Džungla na kateri je malo drobnega sadja. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 31 Jul 2012 14:52 Naslov sporočila: |
|
|
Včasih je bil sadovnjak, obrezan, razdalje takšne kot so primerne? Ker to je pol velika razlika, obrezovati drevesa in potem zapustiti nasad.
Jaz se še vedno sprašujem, tako da hvala, da si obudil tole... zanima me namreč, kaj se zgodi, če kupim čim lepšo naravno rast sadnega drevesa na nizki podlagi in že od samega začetka ne obrezujem? Se bo končna velikost in širina ustavila pri istih merah, ki so navedene za posamezno podlago? Saj bom itak sam videl, ma vprašat ni greh.
Lp.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Igy
Pridružen/-a: 13.05. 2009, 08:34
Prispevkov: 1738
Kraj: Gorenjska
|
| Objavljeno: 02 Sep 2012 22:10 Naslov sporočila: |
|
|
To je sicer odvisno od vzgoje, ampak paodlaga ima nek potencial, do katerega se lahko razvije drevo v danih pogojih. Potem so tu še drugi dejavniki; npr. z rezjo krmilimo rodnost ....
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Igy
Pridružen/-a: 13.05. 2009, 08:34
Prispevkov: 1738
Kraj: Gorenjska
|
| Objavljeno: 06 Jan 2013 22:54 Naslov sporočila: |
|
|
Pa še to če imaš sadiko jablane na šibki podlagi bo rabila oporo.
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
htf_lover
Pridružen/-a: 23.03. 2012, 16:00
Prispevkov: 174
Kraj: Ptuj
|
| Objavljeno: 06 Jan 2013 23:37 Naslov sporočila: |
|
|
Precej je odvisno tudi od sorte. Naprimer anansova reneta in beličnik imata šibko rast in hitro zarodita. Tudi na sejancu nimata velike krošnje. teh sort se ne splača cepiti na podlage, ki so šibkejše od MM106, ker je rast prešibka.
Grafenštajnc, kanadka in gorenjska voščenka pa imajo veliko krošnjo, ker so vse bujno rastoče. Tu ima lahko krošnja tudi več kot 10 m premera. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 07 Jan 2013 10:25 Naslov sporočila: |
|
|
htf_lover, mogoče veš kje bi dobil seznam bujnosti krošenj za posamezno sorto jablane, mogoče tudi hrušk itd.?
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
htf_lover
Pridružen/-a: 23.03. 2012, 16:00
Prispevkov: 174
Kraj: Ptuj
|
| Objavljeno: 07 Jan 2013 11:08 Naslov sporočila: |
|
|
V knjigi Sorte jabolk je na koncu tabela, kjer je napisana bujnost posameznih sort.
Pri hruškah je rast večinoma bujna ali srednje bujna. Šibko rast imata kleržo in krasnaka.
Če znaš nemško je koristna tudi stran arche-noah.at
http://www.arche-noah.at/etomite/index.php?id=157 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
Vse o vseh rastlinah Seznam forumov
-> Sadje
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9 Naslednja
|
| Stran 7 od 9 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
