 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
sempervivum
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 14:06
Prispevkov: 1032
|
 Objavljeno: 04 Jan 2008 05:00 Naslov sporočila: Češnja - Prunus avium |
 |
|
ČEŠNJE - bolezni in škodljivci
Sušenje češnjevega drevesa
dodala katrinca
avtor: nsns
češnja, hrustavka:
avtor: Garden-ja
Češnjevo drevo ima največji pomen za Japonce, mislim pa, da češnja ne sme manjkati v nobenem spodobnem sadovnjaku. Seveda, ne pozabite: japonske okrasne češnje so nekaj drugega kot naše, jedilne ...
Češnje lahko zrastejo zelo visoko. Morda se boste odločili, za sorto, cepljeno na t.i. šibko podlago, ta naj bi zrasla do obvladljive višine tja do 5 m ...
Češnje niso samooplodne (z izjemo sorte Stella in njenih potomcev), kar pomeni, da mora biti v bližini še kakšno češnjevo drevo, da boste prišli do svojih sladkih sadežev. Klasične sorte češenj so torej avtosterilne - imajo tako imenovani sterilitetni gen (to pomeni, da pelod iste sorte ne more oploditi, zato za oploditev rabijo drugo sorto, pa še to ne kar vsako!). Ta problem so znanstveniki v zadnjem času skušali rešiti tako, da so prišle na trgu ponudili sorte češenj, ki so smooplodne, obenem pa so tudi dobre opraševalke za druge sorte.
Dobro obrodijo na globokih, z organskimi snovmi bogatih tleh, s pH med 6,0 un 7,0. Gnojimo jih s hlevskim gnojem ali kompostom. Potrebujejo veliko sonca.
Češnje ne potrebujejo veliko obrezovanja. Obrezujemo jih poleti, nikoli ne veje, debelejše od 3 cm, sicer se rane ne zarastejo.
Češnje pustimo na drevesu čim dlje. Oberemo jih predno razpokajo. Ali preden nam jih pojedo kosi in škorci in kar kje še te aviacije ...
Iz Službe za varstvo rastlin so lani sporočili, da so nekatere sorte češenj in višenj so občutljive (fitotoksičnost) na pripravek Chorus.
Sorte:
Van izvira iz Kanade. Drevo rase bujno, pokončno. Je samoneoplodna sorta, ki jo oprašujejo sorte burlat, giorgia, summit, lapins in hedelfinger. Zgodaj zarodi, nato pa obilno rodi.
Plodovi češnje so srednje debeli do debeli, okroglasto sploščene oblike, s kratkim pecljem. Kožica ploda je temno rdeča, bleščeca, meso in sok sta rdeče barve. Je hrustavka z drobno koščico. Meso je zelo sočno, aromatično, sladko kislega okusa. Za pokanje je srednje občutljiva.
Burlat izhaja iz Francije. Drevo je srednje bujno, je srednjepozna sorta. Je samoneoplodna sorta, ki je dobro oprašujejo sorte giorgia, van in ferrovia. Plodovi so srednje debeli, občutljivi za pokanje in navadno sadno gnilobo. Kožica, meso in sok so temno rdeče barve. Pecelj je srednje dolg, koščica pa srednje velika do velika. Kožica je srednje čvrsta, meso je mehko do polčvrsto. Meso je sočno, srednje aromatično in sladko kislega okusa.
Lapins je kanadska samooplodna sorta. Je križanec sort van in stella. Drevo raste bujno in pokončno, cveti zgodaj (občutljivost za pozebo!) in tudi rodi obilno in zgodaj. Plodovi so debeli, okroglaste oblike, s srednje dolgim pecljem. Kožica je čvrsta, živo rdeče do temno rdeče barve. Meso je polčvrsto, svetlo rdeče do rdeče barve z rdečim sokom. Je srednje aromatična češnja, sladko kislega okusa, za pokanje plodovsrednje občutljiva.
Sorte sadjarji v glavnem delijo po kriteriju zrelosti plodov na zgodnje, srednje in pozne.
Zgodnje sorte so:
Riversova rana
Waterloo
Srednje sorte so:
Merton Bigarreau
Merton Glory
Sunburst
Pozne sorte so:
Lapins - debel, kislo sladek sadež, srednje bujna rast
Stella
Slovenske "avtohtone" sorte (najbolj pogosto gojene!) so:
Bing
Bitnerjeva
Burlat - zgodnja sorta, sladek sadež temno rdeče barve
Diana
Hedelfinška
Junska rana
Karnijevka
Kozanka
Kraljica trga
Lambert
Napoleonka
Starking
Hardy Giant
Van
Vigred - sladek sadež, križanec med Germersdorfer x Burlat, sorto je proizvedel Slovenes Smole leta 1970, vpeljana je bila leta 1986. Značilno zanjo je, da dozori en teden za Burlat-om. Drevo je srednje bujne rasti, cvet in list sta velika. Velik pa je tudi sadež - povprečna teža 8.5 g, koža je rdeča, do rdeče rjava, srednje dovzetna za pokanje. Meso je rdeče, kompaktno, sladkega okusa, pecelj pa srednje dolg.
Vipavka
Volovsko srce
"Tudi pod češnjo raste bob..."
avtor: herman
Nazadnje urejal/a sempervivum 04 Jan 2008 05:40; skupaj popravljeno 2 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
babaco
Pridružen/-a: 03.01. 2008, 18:36
Prispevkov: 1854
Kraj: vrhnika
|
| Objavljeno: 04 Jan 2008 05:13 Naslov sporočila: |
|
|
Semprevivum jaz še berem ne tako hitro kot ti pišeš.Pri nas pa se že dobi več samooplodnih sort češenj(Sunburst,Stella Compact,Lapins...) Cepljene na giselo jih lahko držiš na višini 2.5-3m.
_________________
babaco |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
babaco
Pridružen/-a: 03.01. 2008, 18:36
Prispevkov: 1854
Kraj: vrhnika
|
| Objavljeno: 16 Apr 2008 16:58 Naslov sporočila: |
|
|
Cvetenje češnje sorte Van
_________________
babaco |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
potonka
Pridružen/-a: 24.01. 2008, 20:07
Prispevkov: 1421
Kraj: izola
|
| Objavljeno: 06 Maj 2008 20:00 Naslov sporočila: Prve češnje |
|
|
Danes sem jedla že prve moje češnje,sicer jih vseh skupaj ni na drevesu več kot 1kg, pošiljam pa vam še slikico v dokaz
_________________
Veliko srce je zeleno srce.Zelena pomirja,hrani dušo in telo, lepša nam okolje in cel naš planet,
brez nje bi bil svet žalosten in pust. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
gregc
Pridružen/-a: 14.06. 2008, 11:11
Prispevkov: 6
Kraj: Logatec
|
| Objavljeno: 18 Jun 2008 10:32 Naslov sporočila: |
|
|
oj
Za jesen imamo namen vsaditi dve češnji in me že sedaj matra. Lepo bi prosil za direkten predlog. Rasli bosta v zatišju(južna stena kozolca) in sicer v Logatcu(Notranjska), kjer je vedno par stopinj manj kot recimo na Vrhniki, pozne pozebe, zna biti precej vetrovno(poletna neurja). Zaradi manj prostora bi rad eno pred drugo in nizke vrste, prva spredaj bo res mala, drugo zadaj pa bomo pustili višje.
Hvala  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tinko
Vedno v gibanju - leteči vrtnar
Pridružen/-a: 04.12. 2007, 12:40
Prispevkov: 2234
Kraj: Rovte, Šentjernej, Strunjan
|
| Objavljeno: 19 Jun 2008 23:10 Naslov sporočila: |
|
|
Češnje ti bodo v Logatcu uspevale. Rovte (od koder izhajam) so bile dolga leta označene kot kraj, ki ni naklonjen češnjam. To je bilo mnenje nekega pospeševalca kmetijstva in postalo je mnenje večine. Navkljub vsemu je rastla na šolskem vrtu bela hrustavka, katere veje so se kar šibile pod težo plodov. To češnjo je posadil učitelj (verjetno že pred 2. sv. vojno), ki se je dobro spoznal na "sadjerejo", kot se je temu takrat reklo. Kasneje sem spoznal, da češnje uspevajo tudi visoko pod Blegošem.
Tako, da ne oklevaj glede posaditve. Upoštevaj le, da je češnja rada na soncu. Iz lastnih izkušenj naj povem, da mi češnje, ki so premalo osvetljene, rastejo le pokonci, zorijo pa le v vrhu drevesa, medtem, ko ostale rastejo tudi v širino. Alojz |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 20 Jun 2008 04:57 Naslov sporočila: |
|
|
Gregc, vsaj ena od češenj naj bo bolj pozne sorte, da se boš izognil pozebam.
Tinko, tudi bele hrustavke so, če se ne motim, pozne. Mi smo jih celo sušili za zimski kompot, ker so malo manj "vodene". V novejšem času so se pa kar nekam izgubile. Ni jih več videti na novo zasajenih vrtovih. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ZVONE
Pridružen/-a: 15.05. 2008, 10:32
Prispevkov: 71
Kraj: CELJE
|
| Objavljeno: 20 Jun 2008 13:42 Naslov sporočila: |
|
|
Tudi sam bom jeseni poisadil tri nove češnje in to na podlagi Gisela5. Imam dve češnji na srednji podlagi stari že 20 let, ki ju bom zamenjal(obe zelo pokajo ko dežuje ena pa je specijalno neodporna proti gnbilobi). Ena izmed njih, bo rumena, ki je bila zgoraj omenjena. Reče se ji Denisenova rumena-meni zelo dobra. Ko smo bili mali, smo jo rabutali pri sosedu in jo imam v lepem spominu.Na njej skoraj da ni črvov, ker dozori(porumeni) skoraj v hipu (2-3 dni) in že je za jesti. Je rahlo grenkega okusa, ne preveč sladka.
Ima kdo kakšne izkušnje z Giselo5 podlago? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
franc
Pridružen/-a: 18.04. 2008, 17:38
Prispevkov: 1939
Kraj: Maribor
|
| Objavljeno: 20 Jun 2008 20:13 Naslov sporočila: |
|
|
Podlaga Gizela je trenutno najboljša izbira. Jaz imam ena ki je pokazala prve plodove že prvo leto. Zdaj je stara 4 leta in visoka cca 180 cm. Raste res počasi, toda tudi rodi vsako leto. Z ostalimi imam iste probleme kot ti in jih že podiram, bom imel vsaj drva, če že sadežev ni.
LP Franc. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
babaco
Pridružen/-a: 03.01. 2008, 18:36
Prispevkov: 1854
Kraj: vrhnika
|
| Objavljeno: 21 Jun 2008 21:18 Naslov sporočila: |
|
|
Pri nas novejša in tudi najšibkejša podlaga Gisela bo res najboljša izbira. Glede sort pa je izbor pri nas kar dober. Hrustavke ki se same oplodijo so: Stella, Stella compact, Sunburst, Lapins,... Samooplodne pridejo v poštev, če je v okolici malo ali nič češenj.
_________________
babaco |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Gretka*
Pridružen/-a: 03.03. 2008, 13:13
Prispevkov: 481
Kraj: Posočje
|
| Objavljeno: 23 Feb 2009 13:04 Naslov sporočila: |
|
|
Lani sem češnje škropila februarja z oljem (ne vem več kakšnom), ki ga letos ne dobim več brez izkaznice. Res je pomagalo, da na češnjah ni bilo uši, ki jih je bilo pretekla leta ogrooomno  . Kot alternativo so mi ponudili olje Prima od Plantele. Zanima me ali imate kaj izkušenj z omenjenim izdelkom in ali je učinkoviti ? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
babaco
Pridružen/-a: 03.01. 2008, 18:36
Prispevkov: 1854
Kraj: vrhnika
|
| Objavljeno: 23 Feb 2009 17:22 Naslov sporočila: |
|
|
S tem oljem sem jaz škropil lansko sezono. Škropil sem jablane, hruške, breskve,.. Ja uši potem ni bilo, sicer ne vem ali zaradi škropiva ali česa drugega. Jaz sem to olje uporabil bolj zaradi jajčec rdeče sadne pršice.
Pri preprečevanju ušivosti sadnih dreves zelo pomaga lepljivi trak okoli debla, tako da mravlje ne morejo raznašati uši po drevesu.
_________________
babaco |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Garden-ja
Moderator foruma
Pridružen/-a: 13.03. 2009, 15:38
Prispevkov: 3436
|
| Objavljeno: 02 Maj 2009 19:26 Naslov sporočila: |
|
|
Poročam, da jih pri nas že pomalem nabiramo in zobamo. 
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
bučarka
Pridružen/-a: 19.08. 2008, 09:27
Prispevkov: 765
Kraj: Primorska
|
| Objavljeno: 02 Maj 2009 19:41 Naslov sporočila: |
|
|
| mmmm... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Kosobrin
Moderator foruma
Pridružen/-a: 31.12. 2007, 07:51
Prispevkov: 1056
Kraj: Maribor
|
| Objavljeno: 03 Maj 2009 09:11 Naslov sporočila: |
|
|
ČEŠNJA
(Prunus avium L.)
družina: rožnice
domača imena: česna, češna, črešnja, dreža, hrustavka, tičarca
tuja imena: Susskirsche, Cerisier,Merisier, Begarreautier, Ciliegio
UPORABNI DELI:
plodni peclji, plod, smola
ZDRAVILNOST:
plod: priporočljivi pri srčnih in ledvičnih boleznih, arteriosklerozi, revmatitisu, artritisu, debelosti, vplivajo na rast kosti in zob.
peclji: topijo ledvične kamenčke, čistijo ledvice, izločajo urin.
smola: pomaga pri kašlju, garjah in prhljaju.
ČAS NABIRANJA:
maj, junij, julij, avgust
UPORABA:
presni plodovi, kompot, marmelada, sok, liker, vino, žganje, žele, čaj |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Gretka*
Pridružen/-a: 03.03. 2008, 13:13
Prispevkov: 481
Kraj: Posočje
|
| Objavljeno: 03 Maj 2009 18:12 Naslov sporočila: |
|
|
| Garden-ja je napisal/a: | Poročam, da jih pri nas že pomalem nabiramo in zobamo.
|
Moj najljubši sadež je prav češnja. Madonca Garden-ja, spet sem ti fouš  . |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
franc
Pridružen/-a: 18.04. 2008, 17:38
Prispevkov: 1939
Kraj: Maribor
|
| Objavljeno: 03 Maj 2009 19:09 Naslov sporočila: češnja |
|
|
Kje si ,da pridem rabutat.
Franc
_________________
Narava vedno najde pot |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Garden-ja
Moderator foruma
Pridružen/-a: 13.03. 2009, 15:38
Prispevkov: 3436
|
| Objavljeno: 03 Maj 2009 19:13 Naslov sporočila: |
|
|
| Obljubim, da vas ko bodo drevesa odrasla, vse povabim na pojedino. Do takrat bom pa samo kazala slike. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
magnolija
Pridružen/-a: 05.12. 2007, 22:13
Prispevkov: 859
Kraj: Posavje
|
| Objavljeno: 03 Maj 2009 19:20 Naslov sporočila: |
|
|
Pri nas so še v tej fazi, to so te zgodnje, ki bodo zrele sredi maja, Vipavka in Van so še čisto drobne.
_________________
Lp Magnolija
http://www.procreo.jp/labo/flower_garden.swf |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
smisve
Pridružen/-a: 02.05. 2009, 19:31
Prispevkov: 7
Kraj: iz Kamnika v Prlekijo
|
| Objavljeno: 04 Maj 2009 14:36 Naslov sporočila: |
|
|
tudi v Prlekiji so v tej fazi.
Me pa zanima, če bo dvostranski lepilni trak ustavil mravlje, ki bodo nosile uši.
_________________
slava |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
