 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
sasok
Gost
|
 Objavljeno: 01 Jan 2008 13:52 Naslov sporočila: Bambusa - bambus |
 |
|
Seznam trav, bambusovi, ločja in sašev
Bambusa - bambus
Gnojilo za bambuse
BAMBUS - ČUDEŽNA TRAVA
KAJ JE BAMBUS
Ko zaslišimo besedo “bambus ” navadno pomislimo na daljni vzhod, saj deluje tako orientalsko. Ali bi pomislili, da utegne trava zrasti tako visoko,
kot zvonik ali, da je njegovo steblo debelo kakor breza in zraven tega še trdo kakor opeka; ta trava se imenuje bambus. Kakor navadna trava tudi bambus prikuka na dan iz podzemne korenine. Zraste lahko tudi do višine 36 metrov in na dan lahko nekatere vrste zrastejo tudi do 40 cm. Vendar bambus ne raste samo na območju Japonske in Kitajske, ampak tudi drugod po svetu, največkrat pa v območjih Azije! Na Kitajskem raste večinoma divje, ga pa tudi gojijo saj je uporaben za nešteto stvari.
Ko ga prvič pogleda nevedno oko pomisli, da gre za drevo, vendar je bambus v resnici trava. Spada med trajnice, to pa pomeni, da je sposoben preživeti čez zimo in ne odmre. Ta trava ima še eno posebnost; njena stebla olesenijo kar je navadno značilnost dreves.
Pa poglejmo kam uvrstimo bambus: Kot vse rastline, tudi bambus spada v kraljestvo rastlin (Plantae). Deblo, v katerem najdemo bambus so kritosemenke (Magnoliophyta). V to deblo prištevamo tudi iglavce, trave, praproti... Razred v katerega spada bambus se imenuje enokaličnice (Liliopsida). Tukaj zasledimo zvončke, narcise, kukavice… Red v katerega ga uvrščamo se imenuje Polaes in družina Poaceae. Poddružina je Bambusoideae, nadtribus Bambusodae ter končno tribus Bambus.
Poznamo okoli 91 rodov in več kot 1000 vrst, od tega so najpogostejša sledeča pod plemena:
Arthrostylidiinae
Arundinariinae
Bambusinae
Chusqueinae
Guaduinae
Melocanninae
Nastinae
Racemobambodinae
in rodovi:
Fargesija
Phyllostachys
Bambusa
Chusquea
Otatea
Sasaella
Semiarundinaria
Pseudosasa
RASTIŠČE
Bambus najdemo po vseh celinah, najpogostejši pa je v subtropskem in tropskem pasu. Vendar pa ga v nekaterih območjih sveta zasledimo tudi v gorah, kjer lahko zdrži tudi do -30 ºC. V hladnih področji se obdržijo samo gorske vrste. Tako lažje preživijo mrzle zimske dni. Tako bambus raste predvsem na azijskem jugovzhodu, ter na področjih subtropskega ali tropskega pasu (Kitajska, Malezija, Indonezija). Tam lahko bambus doseže tudi višino 40 metrov.
Raste v gozdnih tleh, ki so bogata z rudninskimi snovmi in humusom. Ta prst je seveda zaradi šote tudi rahlo kisla. Uspeva v delni senci, saj vrte, ki ne rastejo visoko, delno senčijo okoliška drevesa, kar mu omogoča tudi lažje zadrževanje vlage. Torej iz tega izluščimo, da razen gorskih vrst, bambus raste predvsem v vlažnem okolju tropskega in subtropskega pasu. Tako je prilagojen na visoke temperature in visoko vlažnost. Gorske vrte pa so zaščitene z voščenimi premazi debla, saj le tako zadržujejo vlago.
Torej bambus, ki raste pri nas zahteva vlago ter delno senco. Zato je najbolje, da jih v naših krajih posadimo v zavetje dreves, saj jim tako zagotovimo optimalne rastne razmere.
NEGA
Kakor za vsako rastlino, ki jo želimo posaditi, moramo tudi za bambus najprej pripraviti primerno podlago. Ta podlaga (prst) mora vsebovati vsaj nekaj enot humusa, da bambusu nudimo kar najboljšo podlago, v kateri bo razraščal svoje korenine. Če hočemo bambus omejiti, mu moramo narediti zaporo.
Ta zaloga hranil, ki jih vnesemo s humusom in ki je tudi v preostali prsti se sčasoma porabi, zato je potrebno gnojenje. Gnojimo jih s popolnim gnojilom . To je gnojilo, ki v razmerju vsebuje vse potrebne mineralne in rudninske snovi. To so: dušik za liste, fosfati za korenine, ter elementi kalcij, magnezij, železo, mangan, bor in cink.
Vsako jesen jih lahko le delno obrežemo, ne pa preveč. Zagotovimo mu tudi zadostno količino vlage, še posebej v vročih poletnih dneh.
Bambus spada med zimzelene rastline, vendar spomladi navadno odvržejo nekaj listja. Pojavili se bodo tudi rumeneči listi, vendar to ne pomeni bolezni ali pomanjkanja mineralov. Odpadlo listje
lahko pustimo na tleh kot zastirko in gnojilo.
ZAPORA ZA RIZOME
Rizomi so plazeče podzemne korenine, s katerimi se bambus vrašča v podlago in s katerimi se tudi najlažje in najhitreje razmnožuje. Če nočemo, da bi naš bambus prerasel vrt s svojimi rizomi, ga moramo omejiti. Vendar moramo to zaporo narediti zelo kvalitetno.
Najbolje je izbrati plastiko, saj se navadno v betonu pojavijo razpoke, kovine pa rjavijo in razpadajo. Vsakršne razpoke pripeljejo do tega, da bambus “pobegne”, kar pa nam ni niti najmanj po volji. Tak “pobeg” je potem zelo težko ustaviti. Najbolje je uporabiti plastiko, ki jo zvijemo v cev in jo namestimo do globine 70 cm. Premer cevi bo določal širino do katere se bo bambus razvil. Znotraj zapore mora bambus imeti dovolj prostora za razvoj, saj drugače ne bo dosegel maksimalne višine. Dodatke za izboljšavo tal (gnojila) omejimo na zgornjih nekaj centimetrov, s čimer preprečimo rast korenin v globino. Priporočena pa je uporaba zastirke, saj je bambus gozdna rastlina in mu prijajo ne prevroča in rahlo vlažna tla.
SIMPODIALNI BAMBUS
Simpodialni bambusi izgledajo kot strnjeni grmi, saj njihove rizomske korenine zrastejo le okoli 5 cm na leto. Takšen bambus je zelo primerem za žive meje in ali zaslone pred neprijetnimi pogledi. Simbodialni bambusi so manj prezimni, izstopa samo vrsta Fargesia, ki je popolnoma prezimna!
MOPODIALNI BAMBUS
Za razliko od simpodialnih bambusov imajo monopodialni zelo agresivne hitro rastoče korenine! Tak bambus se zelo hitro razraste in če nismo previdni, lahko tak bambus vrt hitro preraste! Za monopodialne bambuse je priporočena omejitev korenin. Med stebli takšnega bambusa je veliko prostora zato je pogled na tak bambus bolj odprt in zgleda precej sodobno!
RODOVI IN VRSTE
Bambus se je moral v preteklosti zaradi različnih okoljskih vplivov prilagajati razmeram na Zemlji. Tako so počasi začele nastajati nove in raznolike vrste. Danes družino bambusov sestavlja že preko 1000 vrst, ki se razlikujejo po obliki, velikosti, barvi, razmerah kjer rastejo, itd. Vendar pa raznolikost vrst ni pogojena na 10 ali 100 let, ampak je v naravi ta proces izvršen v veliko večjih časovnih intervalih.
Človek je v današnjem času sposoben ustvarjati nove vrste. Izberejo si različne vrte, ki jih združi in iz njihovih genov sestavi najbolje kar se da. Tako nastane umetna vrsta imenovana hibrid. V sebi vključuje različne dobre lastnosti kot na primer, večja odpornost na mraz in škodljivce, obarvanost stebel ali listov… Take vrste navadno dobijo ime po ljudeh, barvi, običajih in niso navadno latinska npr., 'New Year', 'Spectabilis', vendar pa ohranijo ime vrste, ki je posredovala največ genov.
Sledi opis nekaterih znanih rodov in vrst.
FARGESIA
Rod Fargesia je v Vzhodni Kitajski odkril in poimenoval Francoski misijonar Paul Farges (1844-1912), kar nam naznani tudi njegov priimek. Ta rod sestavlja 83 različnih vrst iz Kitajske in Vietnama Rod odstopa od ostalih po manjši rasti ter velikosti listov. Njegova največja posebnost je izbrano rastišče. Tropska in subtropska rastišča je zamenjal z pobočji prisojnih gorskih leg ter planot. Tako ta vrsta bambusa raste na nadmorski višini od 1000 pa vse do 4000 m. Nenavadno je tudi to, da se razrašča v neprehodno goščavo. Vsako pomlad delno odvrže nekaj svojih listov ter ustvari mozaik rumenih in zelenih tonov. Preprosto se ga da razmnožiti z delitvijo, saj mu to omogoča kompaktna rast.
FARGESIA MURIELIAE
F. Murieliae nam bo hvaležen če ga bomo posadili ob ribnik, saj ima rad vlažno prst in vlažen zrak. Je najprimernejši, saj ni ne prevelik in ne premajhen iz rodu Fargesia.
Velikost: bambus je srednje rasti, doseže največ 2 metra v našem podnebju.
Oblika rasti: raste zelo kompaktno.
Poimenovanje: Poimenovan je po Muriel Wilsonu, ki je bil največji britanski botanik, ki je živel na Kitajskem.
Rastišče: južna centralna Kitajska na višini od 1600 do 3000 m.
Prihod v Evropo: v Evropo je prinesen leta 1910 v semenu.
Steblo: stebla so debela od 0,5 do 1,5 cm. V mladosti so stebla bele barve, s starostjo pa postajajo rumeno-zelena.
Listi: listi so 10 cm dolgi in široki do 1,2 cm. Vsako pomlad jih nekaj odvrže.
Odpornost na mraz: zdrži temperature od -18 do -26ºC.
PHYLLOSTACHYS
Največji, naj mogočnejši in za nekatere tudi najlepši bambusi izhajajo iz rodu Phyllostachys. Rod je dobil ime po besedni zvezi “olistan klas”, saj odrasla rastlina zgleda zelo podobno kot klas. Izmed 76 vrst, ki jih raste na Kitajskem, pa najdemo predstavnike rodu tudi na Japonskem, v Koreji in Indoneziji. Ena izmed posebnosti rodu so različno obarvane vrste. Barve se gibljejo od kremaste, skozi oranžno-rdečo, zeleno, progasto in do zelo nenavadne črne. Njegovo značilno razraščanje z rizomi, pa je lahko tudi nadležno, zato ga je navadno potrebno omejiti. Stebla, ki poženejo iz teh rizomov so naravnost gromozanska, saj lahko v premeru merijo tudi do 25 cm. To so le nekatere značilnosti, ki rod phyllostachys zaznamuje kot eno najlepših in tudi priljubljenih bambusov.
PHYLLOSTACHYS PUBESCENS (MOSO)
Ni ga večjega orjaka med travami, ki prezimijo pri nas, kot je bambus Moso. Njegova velikost in mističnost nas ob njegovi prisotnosti odpelje v daljne kraje. Z njim se že začeli reševati okoljske probleme, saj je vir hitro pridobljenega močnega lesa, ki ne potrebuje nege in je uporaben na tisoč načinov.
Velikost: to na največji pri nas prezimni bambus, v našem podnebju lahko zraste tudi do 10 metrov.
Oblika rasti: rast je redka, možna hoja in tudi košnja trave med stebli.
Poimenovanje: vrsta je dobila ime po tem, ker so stebla daleč narazen (Pubescenc-stebla, posloviti).
Rastišče: vzhodna centralna Kitajska na višini med od 400 do 1000 m.
Prihod v Evropo: leta 1875 v Francijo.
Steblo: Stebla v Evropi se odebelijo od 8 do 20 cm. In iz gledajo zelo zanimivo. Najprej je steblo oblečeno v rjavo-rdeč ovoj,
ko pa ta odpade se pokaže močno zelena barva.
Listi: listi so majhni, dolgi so od 4 do 11 cm. In široki od 0,5 do 1,2 cm. Steblo lahko nosi tudi do 100.000 listov. Marca in aprila odvrže nekaj listov.
Odpornost na mraz: zdrži temperature do -20°C.
PHYLLOSTACHYS NIGRA
Bambus Nigra je zaznamovan z zanimivo barvo stebel, ki v naravi ni preveč pogosta. To so črna stebla, ki izstopajo iz svetlo zelenih listov. Stebla pa ne postanejo črna takoj. Črna postanejo, ko so stara 3 ali več let. Bambus je razširjen, vendar je zaradi svoje posebne barve tudi drag.
Velikost: bambus je srednje velikosti, zraste do 3,5 metra v našem podnebju.
Oblika rasti: raste razvejano in dokaj raščavo.
Poimenovanje: “Nigra” pomeni črn.
Rastišče: kitajska, ob Rumeni reki.
Prihod v Evropo: prvič je omenjen leta 1823.
Steblo: stebla so debela v premeru od 2 do 5 cm. Mlado steblo je zelene barve, po 2 do 3 letih pa postane črne barve. Če stebla doseže sončna svetloba so stebla še intenzivnejše črne barve.
Listi: listi so dolgi od 5 do 10 cm in široki od 1 do 1,5 cm. So svetlo zelene barve, rastejo po več skupaj.
Odpornost na mraz: zdrži temperature do -20ºC.
SASA
Japonsko “sasa” pomeni pritlikav. To nam lahko pove, da je rod Sasa zastopan z pritlikavimi in manjšimi vrstami bambusov. V rod se uvršča 60 vrst, ki rastejo v obalnem pasu Japonske in vzhodni Sibiriji, ter tudi v vzhodni Koreji in Kitajski. uspešno so se prilagodili v pritlikavo podrast. Značilna je tudi gosta raščava rast z nekoliko širšimi listi, ki so lahko tudi progasti. To je popolni rod za ljudi, ki hočejo na svojem vrtu nekaj lepega ter ne prehitro rastočega.
SASA PALMATA 'NEBULOSA'
Ime “Palmata” je vrsta dobila po širokih kokosovi palmi podobnih listih. Rast je pritlikava in kompaktna, primerna tudi za nižjo živo mejo. Rastlina zgleda zelo eksotično, kar je samo še ena dobra značilnost, ki nam pove, da jo moramo imeti na svojem vrtu.
Velikost: bambus je manjše rasti, v našem podnebju zraste do največ 1 m.
Oblika rasti: rast je kompaktna in gosta.
Poimenovanje: ime je dobil po palmi podobnim listom.
Rastišče: raste v severni Japonski, v gozdovih Hokkaida in severnega Honshuja.
Steblo: stebla so tanka, od 2 do 5 mm., so zelene barve in
imajo pridih črne barve podobno kot Nigra
Listi: listje je veliko; dolgo je od 20 do 30 cm in široko od 5 do 10 cm. Ker ima liste podobno palmi se ga je prijelo ime Palmin bambus.
Odpornost na mraz: bambus prezimi -20ºC.
OTATEA
Botanično ime Otatea izhaja iz mehiške besede “Otate” in se nanaša na Mehiški bambus.
Verjetno so ga poimenovali že Azteki. Njegovo naravno rastišče je Mehiško in Srednjeameriška hribovja. Raste zelo gosto in se razrašča z rizomi. Njegova stebla so redko votla ter rjavkaste barve. Stebla s starostjo izgubljajo votlost. Grmi se razširjajo z delitvijo lahko pa tudi naravno z potaknjenci.
OTATEA ACUMINATA
To je tropska vrsta bambusa, ki je edinstveno zgrajen. Podoben je preslici in doseže podobno velikost.
Velikost: bambus je majhne rasti, pri nas uspeva le v rastlinjakih.
Oblika rasti: bambus je košate in viseče rasti.
Poimenovanje: “acuminata ” pomeni koničast.
Rastišče: raste v zahodni Mehiki, na višini od 500 do 1600 m.
Steblo: steblo ima premer od 2 do 4 cm barva je lahko tudi rjavkasta.
Listi: listi so zelo dolgi do 30 cm, ter ozki do 5 mm. Rastejo direktno iz stebla.
Odpornost na mraz: bambus prenese najmanj +5°C.
PREZIMNA TRDNOST NEKATERIH BAMBUSOV
Bambusi imajo različno prezimno trdnost, saj nekateri rastejo v tropskem podnebju, nekateri pa v gorskem. Nam pridejo v poštev tisti, ki rastejo v gorah, navadno pa prihajajo s kitajske! Nekje do -20°C preživijo naslednji bambusi: Phyllostachys mannii, Phyllostachys heteroclada, Phyllostachys vivax, Phyllostachys viridis, Sasa palmata… -25°C prenesejo: Fargesia dracocephala, Phyllostachys aureosulcata, Phyllostachys aureosulcata alata, Phyllostachys bissetii, Pleioblastus fortunei, Shibataea chinensis… Bambusi so zmožni prenesti tudi nižje temperature in sicer -30°C: Fargesia nitida (vse variant), Phyllostachys nuda , Fargesia murieliae…
UPORABNOST
Bambus je vsestransko uporaben. Uporablja se za gradnjo, v prehrani, v pohištveni industriji, za razsvetljavo, zdravila, igle, viseče mostove, cevovode, praktično povsod. Bambus daje surovino, ki je prav tako zanesljiva kot naši tradicionalni gradbeni materiali. Hitra rast ima veliko prednosti. Bambus je uporaben že po 4 letih medtem, ko moramo pri drevesih čakati tudi do 20 let za enako, navadno pa slabšo kvaliteto lesa v primerjavi z bambusom. To v današnjem času pomeni, da se v prihodnosti lahko zgodi, da bo bambus zamenjal tradicionalne materiale in postal t.i. “zeleni” gradbeni material prijazen do okolja.
GRADBENIŠTVO
Poleg že ustaljene uporabe bambusovih palic in drogov, kakršno poznajo v mnogih deželah Afrike, Azije in Latinske Amerike, je s sodobno tehnologijo vlakna te rastline mogoče predelati v vezane plošče, lesne obloge, parket ali strešno kritino.
Če se bo posrečilo razširiti njegovo uporabo, se bo zmanjšal pritisk na druga naravna gradiva kakršno je na primer les.
PREDNOSTI
Njegova največja prednost je v njegovi rasti. Bambus ima še eno pomembno prednost: če utrgamo poganjek, ta znova zraste. Primerjamo ga z najbolj razširjenim materialom-železobetonom. Lignin ima v bambusu vlogo betona in preprečuje upogibanje celuloznih vlaken, celuloza pa prevzema mesto jeklene armature. Bambusu daje neverjetno trdnost njegova cevasta struktura, saj so vezi postavljene okoli votlega dela. Bambus je tudi ceneno gradivo, saj za svojo rast porabi dva krat manj energije kot les in je to razmerje veliko ugodnejše.
SLABOSTI
Bambus ima tudi precej slabosti. Napadajo ga termiti in druge žuželke ki se hranijo z lesom in vrtajo rove v stebla. Napadajo ga glive in bakterije, ki povzročajo gnitje lesa. Gradnja hiše iz bambusa mora biti grajena zračno, da se po dežju posuši, saj bi drugače hitro strohnela. Druga večja nevarnost je ogenj. Votla stebla izredno hitro gorijo. Slabost je tudi, da bambus cveti le enkrat in to ga tako izčrpa, da odmre. Največja težava je, da ima človek predsodke do bambusa.
POHIŠTVO
Ker je bambus vsestransko uporaben, je primeren tudi za vse vrste pohištva. Tako iz bambusa izdelujejo postelje, omare, stole, mize... za lepši dizajn uporabljajo različne debeline in tudi odtenke barv, kar zgleda zelo moderno. Največja prodajalna in uvoznik v Sloveniji je Inka Impex.
PREHRANA
Mladi poganjki so lahko posebna poslastica v človekovi prehrani. Cenjeni so vršički in rizomi, ki še niso pokukali iz zemlje. Mladi bambus ali njegovo seme uporabljajo tudi za krmo.
Z bambusom se prehranjujejo tudi pande. Je njihova osnovna in glavna hrana, brez bambusa ne morejo preživeti, so pa žal zaradi človekove malomarnosti na rdečem seznamu ogroženih vrst.
RAZMNOŽEVANJE
Bambus lahko razmnožimo na štiri načine in sicer:
Z RIZOMI
To razmnoževanje je najbolj zanesljivo in preprosto. Par stebel samo izkopljemo z rizomi in jih po možnosti takoj posadimo na drug kraj. Bambus v treh letih doseže višino matične rastline.
S POTAKNJENCI
To razmnoževanje ni najbolj primerno za bambus ker uspeh ni zagotovljen. Odrežemo del stebla, ga na spodnjem rezu oprašimo z praškom za ukoreninjenje in posadimo. Delamo jeseni uspeh pa je viden spomladi.
Z GORBANJEM
Razmnoževanje je uspešno, vendar moramo za napredek čakati najmanj eno leto. Steblo upognemo, ga zarežemo, zarezan del potisnemo v zemljo in pritrdimo. Ko se steblo ukorenini ga ločimo od matične rastline.
S SEMENI
Preprost način do bolj zanimivih vrst. Semena lahko naročimo tudi po internetu. Posejemo jih v prst, redno vlažimo in jih imamo na toplem. Ko so veliki 50cm jih presadimo na prosto.
VIRI IN LITERATURA
Za besedilo uporabljeno naslednje gradivo:
Spletna stran dobljena dne, 29.11.2006 http://www.bambus.de
Spletna stran dobljena dne, 29.11.2006 http://www.bamboogarden.com/default.htm
Bambus-gradivo prihodnosti, Življenje in tehnika (Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 1999
Simon Crouzet, Olivier Colin, Bambus-Auswählen und Pflegen, Kranj, Gorenjski tisk 2003, Slowenien (Nemška knjiga)
Moje delo je prepovedano kopirati brez dovoljenja na podlagi zakona o avtorskih pravicah, ki to prepoveduje!
Nazadnje urejal/a sasok 03 Jan 2008 21:01; skupaj popravljeno 4 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
sasok
Gost
|
| Objavljeno: 01 Jan 2008 14:38 Naslov sporočila: |
|
|
Bambusi ki so prezimno trdni in povprečno zrastejo do 9 metrov v našem podnebju!
Phyll. bambusoides
Phyll. bamb. 'Castilloni - inversa'
Phyll. bamb. 'Castilloni'
Phyll. bamb. 'Tanakae'
Phyll. bamb. 'Violascens'
Phyll. glauca
Phyll. glauca 'Yunzhu'
Phyll. iridescens
Phyll. nigra 'Boryana'
Phyll. nigra 'Henonis'
Phyll. nuda
Phyll. nuda f. localis
Phyll. praecox
Phyll. propinqua
Phyll. pubescens
Phyll. viridiglaucescens
Phyll. viridis 'Houzeau'
Phyll. viridis 'Mitis'
Phyll. viridis 'Sulphurea'
Phyll. vivax
Phyll. vivax f. aureocaulis
Phyll. vivax f. huanwenzhu
Vir: http://www.bambus.de/sorten/01hb.html |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
| Objavljeno: 01 Jan 2008 16:41 Naslov sporočila: |
|
|
Meni je zelo všeč...samo...glede na to, da smo šli zjutraj ob šestih spat za štiri ure....Težka naloga! Berem in gledam, pa nič v glavi ne ostane...
Aha. Eno sem se pa le spomnila! Bi lahko svoje lastne izkušnje predstavil, v besedi in sliki. Evo! Naloga za tebe. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
PR-ST
Mojster fotografije
Pridružen/-a: 06.12. 2007, 18:24
Prispevkov: 334
Kraj: Kamnik, vas tam blizu
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
sasok
Gost
|
| Objavljeno: 01 Jan 2008 19:07 Naslov sporočila: |
|
|
O hvala za pohvale! Ja bom spomladi napisal in pofotografiral moj del travnega sveta in ga predstavil saj zdaj zgleda bolj klavrno!
PR-ST hvala da si pripomogel k znanju o bambusih! Drugače pa JA dodajajte oz. napišite svoje izkušnje, nasvete, kako vam uspevajo in članke kakor je naredil PR-ST! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kravzlj
Pridružen/-a: 31.12. 2007, 09:08
Prispevkov: 1340
Kraj: Zaboršt pri Dolu
|
| Objavljeno: 02 Jan 2008 09:56 Naslov sporočila: |
|
|
Hej!
Pa smo se našli ljubitelji bambusa! Naj povem, da meni ob novi hiši pripada en del zemlje, na katerem imam svoj vrtiček! Skoraj celoten del je bambusa! In sicer imam za zdaj samo 2 vrsti, ampak bi rad jih še več! Bi bil kak forumaš tukaj ki bi mi odstopil kakšno sadiko dve?
Lp Luka
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! " |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
sasok
Gost
|
| Objavljeno: 02 Jan 2008 11:46 Naslov sporočila: |
|
|
Ja ni problema, lahko v jesen, da se malo razrastejo, ker zdaj še ni toliko da bi bilo za razdelit! Sicer se je lani Phy. Aurea(če se ne motim, od Tinka) precej razrastel, ampak so stebla pomrznila, ker je bilo to jeseni!
Kakšne pa imaš ti? jaz imam še Pleioblastus humilis - nizki bambus, Pleioblastus pygmaeus - pritlikavi bambus, ter Mosota, ki je bil posejan iz semen in morem počakat da vidim če je sploh prezimil, vendar pa mislim da ni! Imam še nekaj semen in bom sejal spomladi še enkrat!
Kakše pa imaš ti?
Nazadnje urejal/a sasok 02 Jan 2008 15:55; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Mesojedka
Pridružen/-a: 15.12. 2007, 11:23
Prispevkov: 146
Kraj: Šentpavel na Dolenjskem
|
| Objavljeno: 02 Jan 2008 12:19 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz bi tudi imela bambus doma  Tak,ki preživi zimo na Dolenjskem,pozimi je pa do -30 stopinj  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
sasok
Gost
|
| Objavljeno: 02 Jan 2008 12:26 Naslov sporočila: |
|
|
Res do -30?? To je pa sila, pri nas sploh ne gre pod -10 pa sem doma tam ko je Ptuj! Hmh to bi pa bilo potrebno ali naročiti kakšna semena ali pa ga jeseni zaščititi da ne bi pomrznili rizomi! Saj če palice pomrznejo ni krize, spomladi poženejo nove!
LP |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kravzlj
Pridružen/-a: 31.12. 2007, 09:08
Prispevkov: 1340
Kraj: Zaboršt pri Dolu
|
| Objavljeno: 02 Jan 2008 13:53 Naslov sporočila: |
|
|
Joj, ko bi le vedel vrsto =$ Nvm, imaš mogoče kako stran kjer so slike z vrstami bambusov?
Lp
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! " |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
sasok
Gost
|
| Objavljeno: 02 Jan 2008 15:42 Naslov sporočila: |
|
|
ja poglej na www.bambus.de in www.bamboogarden.com in boš morda našel svojiga ali pa vsaj približnega! Če ne pa lahko napraviš fizičen opis!
Jaz si želim še samo nigro in tistega ki raste tudi po naših vtrovih ima pa širše liste in je simpodialni, raste bolj kot strjen grm! Bom poiskal ime!
Da pa bi kje kupil kak bambus pa me je minilo ko sem 1x v Baumaxu videl ceno ki je bila 60€! Tako rajši s kom zamenjam, kot pa kupim. Če pa bo kdo šel kdaj tja v Italijo, ko jih prodaja tisti gospod pa grem rade volje z njim!
LP |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kravzlj
Pridružen/-a: 31.12. 2007, 09:08
Prispevkov: 1340
Kraj: Zaboršt pri Dolu
|
| Objavljeno: 02 Jan 2008 17:44 Naslov sporočila: |
|
|
Joj ko ne razločim najbolje med vsemi temi bambusi! Bom kar opisal!
2-3 metre visok, debel ima premer cca 2 cm (tist k jih je pa men dal je mel pa tud ene 8cm), zelene barve steblo in listi, prezimnotrden.
Se pa še enkrat priporočim za kakšne sadike spomladi =)
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! " |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
sasok
Gost
|
| Objavljeno: 02 Jan 2008 17:47 Naslov sporočila: |
|
|
Boš dobil one moje malene, drugače pa kaj bi lahko ko se tebi kaj razraste dobil tega tvojega?
Lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kravzlj
Pridružen/-a: 31.12. 2007, 09:08
Prispevkov: 1340
Kraj: Zaboršt pri Dolu
|
| Objavljeno: 02 Jan 2008 18:55 Naslov sporočila: |
|
|
Ko se mi razraste bom seveda vrnil!Samo pomoje še nebo kmalu ker imam cca 10 palic ene vrste in 5 čist mejhnih palic druge vrste.
Bom pa slikal in prilepil sliko da določimo vrsto!
05 Jan 2008
kravzlj:
"Hej!
V zgornji temi smo že načeli to temo, ampak sedaj sem se odličil da odprem novo temo in prilepim slike! Spodaj bom dodal par sli, od dveh različnih vrst bambusa. Če kdo ve vrsto naj prosim pove =)
Bambus št. 1 ! Na teh slikah je majhen, ker so to mladički, drugače je velik do nekje 2-3m in ima zelo tanka stebla!"
Avtor:kravzlj
Avtor:kravzlj
"Bambus št. 2 ! Velikost se vidi s slike, cca 3m."
Avtor:kravzlj
Avtor:kravzlj
Avtor:kravzlj
05 Jan 2008
sasok:
"Za druge sem prepričan, da je eden od phyllostachys, bom pogledal kateri, mogoče je aurea, ker stebla izgledajo nekako rumenkasto! Za prvega pa... bom poiskal!"
LP[/quote]
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! " |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Mesojedka
Pridružen/-a: 15.12. 2007, 11:23
Prispevkov: 146
Kraj: Šentpavel na Dolenjskem
|
| Objavljeno: 06 Jan 2008 12:55 Naslov sporočila: |
|
|
| Mene zdaj pa zanima ali je kakšen bambus primeren za v sobo?Stopinj je pozimi okoli 20,poleti pa čez 30 stopinj,vlažnosti je pa malo.Poleti je v sobi malo manj svetlo,pozimi pa več.Zdaj mislim,da najbrž ni takšnega bambusa,ki bi bil primeren za v sobo? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
sasok
Gost
|
| Objavljeno: 06 Jan 2008 13:08 Naslov sporočila: |
|
|
V knjigi sobne rastline sem našel bambus Arundinaria nitida, ampak ga treba pozimi dat v neogrevan prostor! Tako da če ga kje srečaš mi povej, ker jaz si tega tudi želim!
LP |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
PR-ST
Mojster fotografije
Pridružen/-a: 06.12. 2007, 18:24
Prispevkov: 334
Kraj: Kamnik, vas tam blizu
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
sasok
Gost
|
| Objavljeno: 08 Jan 2008 15:45 Naslov sporočila: |
|
|
Fuuul dobra fotografija! Kje pa je to bilo?? Predvidevam da v tujini?!
LP |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
| Objavljeno: 29 Nov 2008 08:32 Naslov sporočila: |
|
|
majdra:
"Čestitam, kapo dol
Zdaj pa prošnja ali bi lahko malo več napisal nepozebnem BAMBUSU velikan Pylostacys pubescens.
Si zapisal vzgojen iz semena,kje se dobi ,kdaj si sejal, kako dogo kali
Pozdrav Majdra"
ivipiči:
"Čao majdra
Za bambus semena sem naročil pri shop@semilas.de 10 semen 2Eura plačaš na pošti ali banki ko prejmeš računz meilom. Dobiš nemško navodilo za sejanje. Od 10 jih je 6 uspelo pokukat ven tri kilavi in tri preživetja sposobni. Traja 4-6 tednov da vzklije pa tudi potem prvih nekaj mesecev zelo počasi rastejo.Na pomlad sem jih posadil na stalno mesto in sedaj živim v upanju,da bodo preživeli zimo.   . Lep pozdrav  Ivan
Poglej v moj album!"
majdra:
"Hvala za hiter odgovor.Sem že naročil dva paketa skupaj 7,5 evro
tečem na banko plačat."
kravzlj:
"Kaj je to kak poseben bambus? Ker jaz imam doma tri vrste, pa sem vse kar sadike dobil =)"
ivipiči:
"Halo kravzlj
Jaz bi rekel, da je nekaj posebnega je odporen na mraz do -20 celzija rast je bolj redka rizomi pa bi naj bili debeli kot klobase v višino bi pri nas lahko dosegel na dobri zemlji in v zavetju gozda 13 do 16 metrov.Phyllostachys pubescens potrebuje kar precejšno parcelo. Jaz imam za tri grme jaso med gozdom in potokom okrog 30 arov, ta bambus se uporablja za pohištvo, vrtne ograje, pergole in še in še, če bo uspelo bom naredil dan odprtih vrat  . Še lep pozdrav vsem, ki mi držijo figo skoči Ivan"
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
majdra
Pridružen/-a: 18.11. 2008, 18:43
Prispevkov: 480
Kraj: Dolenjska
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
  |
Vse o vseh rastlinah Seznam forumov
-> Trave, bambusi, ločja in saši
Pojdi na stran 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 Naslednja
|
| Stran 1 od 10 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
