Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Florentyna · Objavljeno: 28 Jan 2009 10:26 Naslov sporočila: Živa meja

Vse prav lepo pozdravljam!
Ali mi lahko predlagate najboljšo možnost za živo mejo na podeželju. Sama se odločam med češminom in maklenom?! Naj bi bila odporna, enostavna za vzdrževanje in seveda poceni, ker je vrt ogromen in kar težko bo vse kupiti. Sad

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Češmin je zelo lep - če te ne motijo bodice, ki so ob obrezovanju žive meje zelo nadležne. Gotovo ti pa ne bo nihče lezel skozi, mogoče niti mačke in psi ne Question

Maklena v živo ne poznam, na sliki mi je všeč in tudi dobro bi se vklopil v podeželje.

Potem je tu še gaber, po možnosti beli (na videz enak, razlika je le v lesu - beli je bolj upogljiv, črni bolj lomljiv). Tega bi z nekaj sreče lahko nabrala v naravi. Kar dobro prenaša presajanje.

Tudi lesko uporabljajo v ta namen. Ni tako gosta, zato pa hitro zraste do končne višine, na kateri jo potem vzdržujemo.

Poleti je zelo lepa živa meja iz grmov prezimnega hibiskusa (hibiscus syriacus).

Klasika in poceni je liguster (kalina), samorasli ali gojeni. Potaknjence izprosiš pri nekom, ki ga ravno obrezuje.

Podobno je z lovorikovcem.

Pravzaprav lahko za živo mejo uporabiš katerokoli grmovnico. Niti ni treba, da je v klasični obliki. Lahko okrog parcele nasadiš različno okrasno grmičevje - višje zadaj, nižje spredaj. Seveda bo treba par let potrpeti ampak kasneje bo užitek toliko večji.

Na koncu, čeprav bi moralo biti pravzaprav zapisano na začetku: veliko je odvisno tudi od rastnih pogojev, predvsem lege. Le nekatere od omenjenih rastlin enako dobro rastejo na soncu kot v senci (lovorikovec npr.)

Dobro si oglej žive meje in grmičevje v tvojem okolju. To ti bo najboljši pokazatelj, kaj bi želela oz. česa ne bi želela na svojem vrtu.

Lep primer zasaditve, ki nadomesti živo mejo je predstavila zupka TUKAJLE

mfranc · Objavljeno: 01 Feb 2009 17:08 Naslov sporočila:

Florentyna,

- kaj pa željena višina?
- rezana, naravna?
- zimzelena?

Rolling Eyes

_________________
mfranc

Florentyna · Objavljeno: 01 Feb 2009 22:06 Naslov sporočila:

V bistvu je parcela tako velika, da jo težko predstavim. Rada pa bi ob strani hiše uredila zeliščni vrt, ki bi ga omejila z eno vrsto žive meje (1,5m višine) in verjetno bo morala biti vsaj malo rezana. Tega bo približno 20m in bo zajemalo tudi klop z mizo.

Mejo, ki bo segala naprej, v krogu okoli hiše in zelenjavnega vrta(cca 70m), si predstavljam zelo raznoliko in s čimmanj obrezovanja - grmi jagodičevja, cvetoči dišeči grmi, vrtnice za živo mejo, trta, srobot, kovačnik. Kaj menite o gliciniji?

Trudila se bom za biološko vrtnarjenje, zato iščem čimbolj odporne rastline, stare sorte sadnega drevja in cvetje primerno za podeželski vrt.

Je, kar velik zalogaj, ki ga moram temeljito načrtovati najprej na papirju in bo zelo hvaležna za vsako idejo in nasvet.

mfranc · Objavljeno: 01 Feb 2009 22:48 Naslov sporočila:

No, muha ti je dala res lepo iztočnico iz svojih izkušenj z živimi mejami, pa še kdo se bo verjetno oglasil Wink

Jaz sem mimogrede navrgel osnovna vprašanja, da se že na začetku osredotočiš na rastline, ki bodo odgovarjale izboru; npr za zimzeleno mejo itd.
Pa še dva vidika je vredno obdelati, bolje na začetku, kot pa na koncu Cool

- eno je cena, saj za dolgo mejo so npr. kaki žlahtni iglavci lahko hudo zasoljena investicija.......

- drugo, koliko dela vzame dolga, ali zeloooo dolga meja Rolling Eyes

podvprašanje, bo oskrba hobi in užitek, ali prisila in nujno zlo

- hudirja Wink

, pa še tretje mi je padlo na glavo; zelo se splača razčistiti željene grmovnice glede na končno velikost. Ko po recimo desetih letih postane živa meja ali prevelika ali deformirana.
Na pamet mi padejo takooo romantične meje iz čisto navadnih, mladih smrekic - čez čas pa lepote ni več....
_________________
mfranc

katrinca · Objavljeno: 02 Feb 2009 08:12 Naslov sporočila:

Kot razumem, je zemljišče tako veliko, da niti ne razmišljaš, da bi ogradila celega.
Zelenjavni vrt: karkoli boš posadila, bo potrebovalo nekaj časa, da bo zrastlo na željeno višino. Možna rešitev je preprosta žičnata ograja, ki jo bo prekrila vzpenjajoča zelenjava in cvetoče enoletnice.

Za preostalo mejo pa....Vsekakor ti predlagam, da najprej narišeš zasaditev na papirju. Zdi se mi, da je tvoja želja imeti pisano živo mejo. Jaz bi za osnovo postavila stebre in napela žico. Ob takšnem ogrodju lahko gojiš vzpenjavo okrasno grmičevje(tudi glicinijo), vrtnice, sadno drevje gojeno na špalir, jagodičevje, vinsko trto..... Pred to ravno mejo pa posadiš okrasno grmičevje, ki ne potrebuje opore. Meni se zdi pomembno, da zasaditev obsega tako zimzelene kot listopadne rastline, da je pogled vedno zanimiv. In rastline, ki imajo kuliso izpadejo bolje. Zelo malo prostora in hitro raste zavzema vzpenjajoča se plezoča trdoleska.

No, toliko zaenkrat, da vidim, če sploh razmišljam v tvoji smeri.
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

katrinca · Objavljeno: 02 Feb 2009 09:35 Naslov sporočila:

Upoštevati je tudi treba kje bo zelenjavni vrt. Na vzhodu, jugu in zahodu bi naj bil čim manj zaraščen, da se sonce lahko prebije do gred. Torej ali odmaknjen od meje tako kot je napisala muha ali pa je na severu meja zelenjavnega vrta istočasno meja zemljišča.
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin

Florentyna · Objavljeno: 02 Feb 2009 12:47 Naslov sporočila:

Hvala vam, krasni ste. Zdaj pa moram vaše nasvete predelat in uporabit pri svojem načrtu - potem se pa spet oglasim, saj bom gvišn imela še kaj za vprašat Razz

_________________
Če človek ljubi naravo, lahko povsod najde lepoto !

silva30 · Objavljeno: 02 Feb 2009 22:55 Naslov sporočila:

Tudi jaz imam ogromen vrt na podeželju. Zemljo smo kupili pred tremi leti, takrat sploh nisem vedela kje naj začnem. Bilo je vse zaraščeno s šipkom in robiami. Najprej smo vse počistili in začeli graditi hišo.
Lani sem začela razmišljati tudi o okolici in vrtu.
Klasične žive meje mi na podeželju ne dajejo skladnosti z okolico, sploh pa ne kakšne ciprese.
Zato sem se odločila za dolgo mejo(ca100m) iz grmovnic, ki ločuje zemljo od glavne ceste in deloma zakriva pred pogledi radovednežev.
Veliko grmovnic sem tudi sama vzgojila.
Začenjam z Forsitsijo, sledi temno rdeča Weigela, potem okrasni Ribes, naprej Skorbotovec (nepravi jasmin) z polnjenimi cvetovi, nadaljujem z Hibiskusom in grmom ki začne cveteti včasih že novembra in cveti čez zimo - Vibrunum. Potem pa zopet od začetka in to ponavljam. Trenutno so grmi še zelo majhni posebno tisti, ki sem jih sama vzgajala, vendar nekje moraš začeti. Upam, da bo podoba čez kakšnih pet let vsaj zadovoljiva. Question

Silva

katrinca · Objavljeno: 03 Feb 2009 07:33 Naslov sporočila:

Tudi sama razmišljam podobno kot ti Silva. Uniformirana živa meja nekako ne spada na podeželje. Pri nas v primestnem strnjenem naselju je drugače. Omejiti se je treba, da mi sosedove kokoši ne izkopljejo pravkar posajenega. Se je že zgodilo. Poskušam pa strogo linijo soseda (žičnata ograja in liguster) razmehčati tako, da ob mejo sadim grmovnice. Je pa res, da je liguster na naši strani težko obrezovati. Po dogovoru, ga obrežem jaz, zgodaj spomladi, ko še ni vse zaraščeno, poleti, ko je to mukotrpno delo in jeseni, ko je dostop spet lažji.
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin

Florentyna · Objavljeno: 03 Feb 2009 13:18 Naslov sporočila:

Živa meja s cipresami tudi meni ni všeč in se večkrat pošalim, da jih bom imela tako na britofu dost.

Se povsem strinjam da so cvetoče grmovnice lahko zelo lepe v meji, samo treba je najti približno enako visoko rastoče.

Jaz imam zaenkrat še vse na papirju, a takoj ko sneg skopni bom začela z obdelavo zemlje, ker dobro pripravljena osnova je temelj vsakega uspeha. Potem pa naprej!
_________________
Če človek ljubi naravo, lahko povsod najde lepoto !

silva30 · Objavljeno: 03 Feb 2009 19:59 Naslov sporočila:

Grmovnice je možno dobro obvladovati tudi z obrezovanjem, tako se nisem preveč obremenjevala z njihovimi višinami. Največ dela bo verjetno z Forsitsijo, ki je že zdaj največja, čeprav sem jo sama vzgajala.
Vendar dobro prenaša obrezovanje tako, da večjih problemov verjetno ne bo. Žal ni druge grmovnice, ki bi cvetela tako zgodaj spomladi. V svoji meji namreč želim, da bi vedno nekaj cvetelo. Upam, da bo z izbranimi grmovnicami uspelo. Še vedno pa lahko spremenim, če ne bo željenega rezultata.
Silva
nas je veliko

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Ja, saj res - obrezovanje. Je mukotrpno delo, a ne brez haska. Hvaležen material za kompostnik in zastirke. Zlasti mlade veje forzicije in podobnega grmičevja. Ponavadi, ko rabim zastirko, najprej pogledam po grmovju, kje bi se dalo kaj dobiti.

katrinca · Objavljeno: 04 Feb 2009 08:28 Naslov sporočila:

Pred forzicijo zacveti Jasminum nudiflorum - zimski jasmin, Hamamelis - nepozebnik, Chimonanthus - zimski cvet, Corylopsis - leskovec, Corylus - leska, Daphne- volčini, Hippophae - rakitovec, kakšen Viburnum - brogovita....

Včasih je listje lahko še bolj zanimivo kot cvetje, pa gola stebla, da ne govorim o jagodah na grmičevju...
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin

mfranc · Objavljeno: 04 Feb 2009 10:53 Naslov sporočila:

Florentyna · Objavljeno: 04 Feb 2009 14:57 Naslov sporočila:

Malo višje in predvsem odporne grmovnice so tudi primerne za živo mejo, še posebej če je prostora res veliko:
-rdeč sibirski dren ima prav lepe živordeče veje;
-aronija je obenem tudi koristna, saj iz plodov lahko delamo sok ali marmelado;
-krilata trdoleska je v jeseni čudovito lepa s svojo žarečo barvo;
-fizokarp zraste do 5 m, ima skromne bele cvetove,je pa zelo odporen in nezahteven;
-cvetovi bele forzicije dišijo po mandljih in je prav gotovo videti zelo posebna med rumenimi;
-rdečelistni ruj je vse leto lep in tudi bogato cveti

Zelo sta mi všeč metuljnik in lovorikovec, ampak sem slišala, da je primeren samo za primorje. A to drži?
Question

_________________
Če človek ljubi naravo, lahko povsod najde lepoto !

silva30 · Objavljeno: 16 Feb 2009 21:21 Naslov sporočila:

Metuljnike-budleje in lovorikovce vidim povsod na Štajerskem.
Lovorikovec imamo pred blokom kjer živim že 17let in še ni nikoli pozebel. Trenutno je visok ca 3m, v teh letih smo ga pa sigurno trikrat popolnoma porezali do tal. V knjigi pa sem zasledila, da obstojata dve sorti; najbolj razširjen je P. laurocerasus zraste čez 4m v višino in P. lusitanica z nekoliko majnšimi listi pa naj bi bil prezimno bolj trden.
Mislim pa , da je ta naš pred blokom prve sorte, ker ima velike liste in zelo visoko zraste.
Silva Wink

Florentyna

Ima kdo izkušnje z izdelavo "hitre" žive meje, po vzorcu mobilnih živih mej?
_________________
Če človek ljubi naravo, lahko povsod najde lepoto !

silva30

Florentyna kaj si sploh predstavljš za mobilno živo mejo. So to mogoče korita zasajena z različnimi vzpenjalkami, ki se vzpenjajo po lesenih mrežah pritrjenih na korita Wink

To veliko uporabljajo za zakrivanje raznih teras in kotičkov za sedenje in počivanje v vrtu. Po izkušnjah, ki jih ima svakinja morajo korita biti dovolj velika, mreže pa stabilno narejene, spet odvisno kakšne vzpenjalke uporabiš.

Silva

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli