 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
franc
Pridružen/-a: 18.04. 2008, 17:38
Prispevkov: 1939
Kraj: Maribor
|
 Objavljeno: 19 Jan 2009 20:14 Naslov sporočila: Sentimentalnost |
 |
|
Danes naj bi bil najbolj depresiven dan v letu, meni pa je spomin odtaval daleč nazaj v otroštvo. Na sprehodu z očetom mi je pokazal mlad oreh in rekel, vidiš tega sem posadil , ko si se ti rodil.
Očeta že dolgo ni več, jaz imam bele lase, oreh pa ves mogočen še vedno obilno rodi.
Franc
_________________
Narava vedno najde pot |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 19 Jan 2009 20:34 Naslov sporočila: |
|
|
Na sprehodu vidim skalo po kateri že leta teče močan tok potoka. Voda je kristalno čista in neomadeževana. V trenutku se spomnim, kako mi je oče pokazal piti vodo s pomočjo stebel trav, ki rastejo v bližini. Voda je še vedno kristalno čista, prav tako spomini.
Franc, so tudi orehi dobri tako kot ta tvoja življenska zgodba?  Lp. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
franc
Pridružen/-a: 18.04. 2008, 17:38
Prispevkov: 1939
Kraj: Maribor
|
| Objavljeno: 19 Jan 2009 23:15 Naslov sporočila: |
|
|
Žal ne vem, odselili smo se preden je oreh začel roditi, kajti nič ni bilo našega, billi smo bajtarji.Oreh sem videl le še od daleč.
Franc
_________________
Narava vedno najde pot |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 20 Jan 2009 06:46 Naslov sporočila: |
|
|
V parku moje prve osnovne šole, bivše graščine, smo imeli veliko starodavno lipo, ki se je približno 3 metre od tal razdelila v 5 do 6 krošenj. Na tem razcepu so postavili klopi in mizo za kakšnih 10 ljudi. Vsak poletni daljši odmor smo se prerivali, kdo tam sedel.
Šolo so preselili, ampak lipa še vedno stoji in klopi so obnovljene, vsaj bile so, ko sem si jo nazadnje šla ogledat.
Menjala sem šolo in v novo hodila po obronkih hribov. Prelepa so bila jutra, ko je v dolini pod mojimi nogami ležalo jezero goste bele megle, moja stezica je bila pa v sončku. Kolikokrat me je zamikalo, da bi kar skočila vanjo in zaplavala ... Sem in tja me še zanese v te kraje, o kako prijetno in domače mi je vse. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
