 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
 Objavljeno: 21 Apr 2008 17:36 Naslov sporočila: Cotoneaster - kotoneaster, panešpljica |
 |
|
Seznam okrasnih grmovnic in dreves
Cotoneaster - kotoneaster, panešpljica
Kotoneastrov - panešpljic je veliko vrst, večina je zimzelenih, nekaj pa tudi listopadnih. Na to moramo biti pozorni že pri nakupu, da se izognemo kasnejšim presenečenjem.
Jeseni so polni lepih rdečih jagod, ki jih krasijo čez ves zimski čas. Nasprotno marsikateri trditvi jih ptiči raje pustijo pri miru, če je le kaj druge hrane.
Razmnožujemo jih s potaknjenci, grebeničenjem ali semeni. Ni redko, da se posamezne rastlinice razsejejo brez naše pomoči.
Najbolj pogosta pri nas je tista, ki jo često vidimo preko podpornih zidov na javnih površinah (bolj ali manj vzdrževano ali nevzdrževano); na vrtovih in v vrtnarijah pa zasledimo še več različnih variant.
Uporaben je tako za prekrivanje opornih zidov kot za preraščanje brežin, ob pravilnem striženju z njim lahko oblikujemo tudi gosto zimzeleno živo mejo.
Rastlina ni zahtevna za vzgojo, raste tako na soncu, kot v polsenci, slabše ali sploh ne pa v pretežni senci. Ob nepravilni legi je več možnosti, da se na njem naselijo listne uši in kapar. Pri meni prekriva več deset metrov opornega zidu, vendar se uši in kapar pojavljalo samo na delu, ki je skoraj ves dan v senci.
S sliko vam bom predstavila varianto, ki je izgleda dokaj redka, saj je doslej še nikjer (razen pri sosedu, ki mi je podaril potaknjence) nisem opazila. Izredno primerna je za prekrivanje opornih zidov povsod tam, kjer je stiska s prostorom, saj raste tesno ob zidu, zato je striženje omejeno le na krajšanje in občasno izrezovanje spodnjih ogolelih ali odmrlih vej. Je zimzelen in prezimno trden tudi pri nas, ob zelo hudem mrazu je nevarnost, da posamezne vejice pozebejo, vendar se spomladi izgubljeno hitro nadoknadi.
Važno opozorilo: Kotoneaster je žal uvrščen med pogoste gostitelje hruševega ožiga, zato ga v bližini večjih nasadov ni priporočljivo saditi
Nazadnje urejal/a muha 14 Okt 2008 14:19; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
magnolija
Pridružen/-a: 05.12. 2007, 22:13
Prispevkov: 859
Kraj: Posavje
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
| Objavljeno: 05 Maj 2008 09:45 Naslov sporočila: |
|
|
Problem plevela okoli panešpljice
ernestina:
"Zasadili smo cotoneastor po škarpi in imam probleme s plevelom(travo).
Ali obstaja kakšno škropivo, saj drugače moram pustiti službo in doma pleti škarpo  "
muha:
"Imava enak problem  . Nekaj časa sem se sekirala in plela, sedaj pa ob košnji travo enostavno pokosim, če pade zraven še kaka vejica kotoneastra nič zato, je že velik. Dokler so bili potaknjenci majhni, sem ob škarpi pustila 30 cm nepokošenega pasu, da ne bi slučajno s travo uničila mladih poganjkov. Če imaš svež nasad, bo trava prej v korist kot škodo - skrbela bo, da se čez poletje zemlja ne bo prekomerno izsušila
Trave bi se lahko znebila le, če bi že ob zasaditvi položila črno vrtnarsko polietilensko folijo. Ne vem kako imaš zasajeno, morda bi lahko tudi naknadno še kaj improvizirala ali pa obsula kotoneaster s kako debelo zastirko ali okrasnim lubjem."
ernestina:
"Ne vem če bo kaj pomagalo, saj je trava že visoka grmički so pa 4 leta stari.
Kaj ne obstaja kakšno škropivo?
Ernestina"
muha:
"Po škropivu povprašaj v specializiranih prodajalnah. Vrtičkarji se mu najraje izognemo. Ne pozabi se podrobno pozanimati o načinu uporabe, da ne bo več škode, kot koristi."
Nazadnje urejal/a katrinca 05 Jan 2009 07:52; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
| Objavljeno: 16 Maj 2008 19:33 Naslov sporočila: |
|
|
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Jasminka
Pridružen/-a: 24.06. 2008, 14:40
Prispevkov: 1314
Kraj: Slovenj Gradec
|
| Objavljeno: 14 Okt 2008 13:37 Naslov sporočila: penešpljica |
|
|
| Vzgojila sem si nekaj sadik penešpljice, pa ne vem ali bi jo že presadila na stalno mesto, da bi prekrila večjo škarpo ali raje počakam do pomladi, ko bo malo močnejša.Potaknila sem jo v avgustu letos. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 14 Okt 2008 14:18 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz bi raje počakala do spomladi.
Če moramo pokriti veliko površino, sadik imamo pa malo, jih posadimo tako, da v vsej dolžini ležijo na zemlji. Dodatno jih obtežimo še s kamni in učinek je tak, kot bi sadili več gostih sadik.
Preberi še opozorilo, ki sem ga dopisala v prvi post. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
ataslon
Pridružen/-a: 31.01. 2009, 14:47
Prispevkov: 56
Kraj: ljubljana
|
| Objavljeno: 26 Apr 2009 16:30 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdravljeni.
Zanima me kako izgleda hrušev ožig na cotoneastru.
Namreč, iz betonskega korita sem ga presadil v malo večjo posodo, ker imam namen iz njega vzgojiti bonsaj. Opazil sem, da nivih poganjkov še ni, so pa veje preverjeno, žive. Skrbi pa me, da listki na koncu rjavijo. Zanima me ali je to hrušev ožig. Če je, kako se ga rešiti?
lp ataslon
_________________
ataslon |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
bobolino
Pridružen/-a: 09.05. 2010, 14:05
Prispevkov: 2130
Kraj: okolica Maribora
|
| Objavljeno: 20 Avg 2010 17:33 Naslov sporočila: |
|
|
muha, bi te vprašala, kako si potaknila panešpljico? Je tvoja nizka v višino, listopadna ali prezimna? Kako dolgo je treba vzgajati sadikice, preden so dobre za posejat? Meniš, da bi bila primerna za utrditev brežine?
če bi jo sadili, smo nameravali najprej brežino prekriti z juto, juto sidrati, nato pa narediti odprtine in saditi na meter širine ali celo manj in na primer meter razmaka med vrstami.
hvala za vsak nasvet!
_________________
"But he that dares not grasp the thorn
should never crave the rose."
Anne Brontë |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 20 Avg 2010 19:35 Naslov sporočila: |
|
|
1. Spomladi sem potaknila narezane vejice zelo na gosto, ker se vsaka ne ukorenini. V zemljo so šle do 2/3 in skrbela, da so imele vlago, se pravi, zalivala, če ni bilo dežja. Danes bi raje dodala debelo zastirko, da bi bilo zalivanja čimmanj.
2. Je povešava, jaz rečem, da je priležna, ker raste tik ob škarpi, ne pa v loku, kot drobnolistna. Če raste po zemlji navzgor se plazi tik ob površini in veje se sproti ukoreninjajo (dobivajo korenine po vsej dolžini).
3. Sadik ni treba nič vzgajati - le narežeš vejice in potakneš. Lahko jih pa seveda pripraviš vnaprej tako, da jih ukoreniniš nekje drugje in potem leto stare s koreninami sadiš na stalno mesto.
4. Za utrditev brežine je panešpljica zelo primerna. Mogoče še bolj drobnolistna, ki ima veje ukrivljene v loke, tale moja bi dala bolj poležan izgled.
5. Tista, ki raste pahljačasto v višino, je ponavadi listopadna. Tudi zelo dobra za utrditev brežine. Vem, ker sem morala dve odstraniti - korenine ima tja dol do .
6. Predviden razmak bi bil za panešpljico čisto v redu. Prvi dve leti bi sicer gledala nekaj golote, potem je pa hitro čezinčez preraščeno.
7. Računaj, da jo bo treba obrezovat, ko bo šla izven željenih mer, kakršnokoli že boš nasadila.
8. Seješ jo pa tudi lahko, le da v tem primeru traja kaki dve leti dlje. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 20 Avg 2010 19:44 Naslov sporočila: |
|
|
| ataslon je napisal/a: | Pozdravljeni.
Zanima me kako izgleda hrušev ožig na cotoneastru.
Namreč, iz betonskega korita sem ga presadil v malo večjo posodo, ker imam namen iz njega vzgojiti bonsaj. Opazil sem, da nivih poganjkov še ni, so pa veje preverjeno, žive. Skrbi pa me, da listki na koncu rjavijo. Zanima me ali je to hrušev ožig. Če je, kako se ga rešiti?
lp ataslon |
Ata slon, tole sem čisto prezrla  .
V literaturi sem brala, da se posušijo cele posamezne vejice ali šopi vejic, kar opazimo spomladi in zmotno mislimo, da so pomrznile. Pri meni sem to opazila pred leti, vendar bolj mislim, da je bil vzrok v soljenju ceste, saj hruševega ožiga v naši bližini ni bilo. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
bobolino
Pridružen/-a: 09.05. 2010, 14:05
Prispevkov: 2130
Kraj: okolica Maribora
|
| Objavljeno: 21 Avg 2010 06:19 Naslov sporočila: |
|
|
hvala za odgovor. Nekaj je še nejasnosti -
kdaj se režejo palčke od matične rastline? Je primerno sedaj v jeseni?
je vseeno, kateri del veje se nareže (je dovolj 15 cm ali več)?
se pravi, lahko vsadim palčke na stalno mesto, mogoče bolj na gosto, v primeru, da se vsaka ne zakorenini?
huh, nekaj imamo panešpljice doma, nekaj jo bom pa morala zgleda it narabutat...  , ker imamo res veliko brežino in rabim kar nekaj sadik.
_________________
"But he that dares not grasp the thorn
should never crave the rose."
Anne Brontë |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 21 Avg 2010 07:31 Naslov sporočila: |
|
|
1. palčke naj bodo raje čez 20 cm, od tega 2/3 v zemlji, da se ne izsušijo. Lahko je katerikoli del, se pravi, če dobiš metrsko vejico, jo razrežeš na primerne dolžine.
2. režeš in potikaš jih lahko od danes pa do sredine ali celo konca septembra in potem spet spomladi, čim bo zemlja odmrznjena. Vse se skoraj gotovo ne bodo prijele, zato je bolje potikati bolj na gosto. Naknadno lahko morebitne prazne prostore zapolniš tako, da čez praznino napelješ rastočo vejico in jo obtežiš, da dobi stik z zemljo. Ko se bo ukoreninila, jo prerežeš, da bosta oba konca samostojno rastla dalje.
3. Ne se ustrašit, če bodo listi porjaveli in odpadli. To še ne pomeni zagotovo, da se bo potaknjenec posušil.
4. Lahko uporabiš tudi rastni hormon, ampak jaz ga nisem nikoli. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
bobolino
Pridružen/-a: 09.05. 2010, 14:05
Prispevkov: 2130
Kraj: okolica Maribora
|
| Objavljeno: 21 Avg 2010 09:37 Naslov sporočila: |
|
|
najlepša hvala!
pa še vprašanje, ima kdo kakšen grm zimzeln panešpljice, da bi si narezala vejice?
_________________
"But he that dares not grasp the thorn
should never crave the rose."
Anne Brontë |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 21 Avg 2010 12:50 Naslov sporočila: |
|
|
| Bobolino, pri meni jih lahko dobiš, samo da se jutri odpravljam za en teden na morje. Potem pa lahko. Našlo bi se tudi nekaj vejic drobnolistnega, če imaš tega v mislih. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
bobolino
Pridružen/-a: 09.05. 2010, 14:05
Prispevkov: 2130
Kraj: okolica Maribora
|
| Objavljeno: 21 Avg 2010 14:30 Naslov sporočila: |
|
|
naj naj najlepša hvala, muha. Se ne mudi, ker brežina še ni utrjena, to storimo v jeseni, do takrat pa palčkam ne bo škodilo, če bodo kje na lepem (v kakih vedrih) posajene!
prosila bi za toliko vejic, kolikor jih lahko odstopiš, dobiva pa se lahko "na običajnem placu", če boš hodila kaj mimo!
hvala!
_________________
"But he that dares not grasp the thorn
should never crave the rose."
Anne Brontë |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
DSGZ
Pridružen/-a: 07.05. 2009, 12:52
Prispevkov: 363
Kraj: Ljubljana / Polžanska Gorca
|
| Objavljeno: 02 Feb 2012 10:02 Naslov sporočila: |
|
|
Imam nekaj m2 plazeče (visoke cca 30-40 cm) panešpljice na brežini. Precej je razraščena in sedaj bi jo rad precej močno obrezal, da bi se vmes z zastirko ali pa čim drugim znebil trdovratnega plevela in trdovratnih trav, ki mi non-stop sekajo ven, kljub temu da večkrat plejem. Mislim, da se lahko panešpljica kar dobro in hitro obnavlja? Pa kdaj bi bilo najbolje obrezat: spomladi, poleti ali potem v jeseni?
_________________
...to know beauty one must live with it...
http://www.whippets-asyoulikeit.com
...a long walk on the right path is faster than a shortcut to nowhere... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 02 Feb 2012 11:18 Naslov sporočila: |
|
|
Res se dobro in hitro obnavlja. Jaz bi jo porezala spomladi, lahko temeljito, potem čez leto jo pa prirezuješ toliko, da držiš željeno obliko ali jo zgostiš.
Pri meni raste na škarpi ob cesti in jo vso rastno dobo prirezujem na 2 meseca, da voznikom ne kvari vidnega polja. Prvo obrezovanje pa naredim šele, ko odcveti in to samo zato, ker je cvetje lepo pa še čebelice se gostijo na njem  . |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 24 Maj 2012 13:58 Naslov sporočila: |
|
|
| zuf je napisal/a: | | Folija bo preprečevala dežju, da bi pronical v zemljo. Je pa res, da bo zadušilo travo in zadrževalo vlago, sam se mi zdi da bo ob pripeki poleti zelo vroče rastlinam. Pod folijo se bo najbrž nabiral kondenz in skrbel z vlago. Ne glede na vse pa bodo strupi zagotovo šli v zemljo, zagotovo se bo folija razkrajala na soncu. Dolgoročno je folija drag projekt, ne izboljšuje zemlje in ne pusti dežju da pronica tam, kjer bi moral. Osebno bi brežino zasadil z rastlinami, ki bodo panešpljicam pomagale pri rasti, jim zavarovale zemljo, jo senčile in preprečevale erozijo, hrati pa ustvarjale humus in izboljševale zemljo. To se lahko naredi jeseni, ker najbrž ni želja sedaj umikati folije (jaz bi jo). Na jesen bi jo pa zagotovo, travo bo do takrat zadušilo, v jeseni pa je tudi čas, ko lahko namesto folije površino ozelenite s koristnimi rastlinami. |
Nazadnje urejal/a muha 24 Maj 2012 14:13; skupaj popravljeno 1 krat |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 24 Maj 2012 14:12 Naslov sporočila: |
|
|
Glede sajenja grmovnic pod folijo nimam izkušenj. Če se bojita, da bo koreninam prevoroče, dajta čez zastirko (odkos, odrez grmičevja ali pa okrasno lubje). Ampak, glede na to, da je propustna za dež, najbrž tudi ne zadržuje prekomerne vročine. Kako je z razpadanjem ne vem.
En sam teden zamika pri sajenju ne bi smel biti problem.
Razrašča se hitro. Prvo leto odvisno od tega, koliko korenin imajo sadike. Pri potaknjencih brez korenin traja nekaj dlje - dve do tri leta od potikanja.
Zuf: to je posebna folija oz. tkanina, ki je propustna za dež, plevelu pa preprečuje rast, ker ne propušča svetlobe. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
