Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Stric Marč

Kot je znano, se lahko regrat uživa skozi celo leto. Če mu trgamo cvetove in lučke, regrat ne greni in ga lahko obrezujemo celo leto. pomembno je, da pri rezanju ne zareženo v srčiko. Jaz ga imam posajenega v lončku in na gredi, da preučujem hitrost rasti in število letnih žetev. Če ga posabimo tako, da ga skopljemo na travniku ni problema tudi že odsekamo pol korenine. Se vseeno prime. Več o tem si lahko preberete v nadaljevanju, kjer sem to temo temeliteje obdelal predvsem s poudarkom na korist pridelovalca.

Gojenje regrata

1.Uvod
Regrat je prosto rastoča rastlina, ki jo Slovenci poznamo predvsem kot zgodnjo spomladansko solato in kot zdravilno rastlino. Moja ideja, da bi to nezahtevno rastlino gojili kot solatnico, pravzaprav ni nova, saj jo v nekaterih deželah gojijo že sto let. V Franciji je poznano pet sort regratov, ki se gojijo v rastlinjakih in v prostih nasadih . Te sorte imajo daljše in bogatejše liste tako, da so po videzu bolj podobni brokoliju, kot našemu domačemu regratu. V Franciji je letna pridelava več tisoč ton.
Sam sem se usmeril predvsem na naš domač travniški regrat z močno nazobčanimi listi, saj ga imamo potrošniki takšnega v spominu kot » regrat v solati«.
V prispevku so opisane možnosti gojenja in prodaje kot zelenjavo in dodatne predelave, ki je dostopna vsakemu pridelovalcu. Trendi novih odkritij, kot so regrat kot dieta, regrat,ki zdravi raka , regrat sto krat močnejši od kemoterapije, regrat kot brezkofeinska kava, regrat kot nadomestek gume, regrat za diabetike..., odpirajo nepredvidljive tržne možnosti.
V opisu ekonomskega dela se bom držal le preverjeno, preskušeno in že tržno uveljavljeno predelavo.

2. Regrat (Teraxacum officinale)
Regrat spada v družino nebinovk ( Asteraceae) in je razširjen v severnem zmernem pasu kot plevel. Obstaja več tipov regrata, vendar bom obdeloval le travniški regrat.
Regrat je trajnica. Dolga , vretenasta, razrasla korenina prezimi brez težav in spomladi požene nove liste. Nazobčani listi so sprva čisto pri tleh in ko se dvigujejo, prehajajo v rozeto. Listi zrastejo do dolžine cca 20 cm. Ko rastlina doseže določeno stopnjo zrelosti, iz sredine rozete poženejo votla stebelca do višine 20 cm, na katerih se razvije rumen cvet premera do 5 cm, ki se preoblikuje v okroglo lučko polno semen. Regrat cveti spomladi. Če se pokosi ali cvetove potrga, požene nove cvetove in lahko cveti tudi v jeseni.
Če se mu liste poreže tako, da se ne poškoduje srčike, požene nove liste in nove nastavke za cvet. Ob idealnih pogojih ( vlaga, temperatura med 20 in 30 st. C, kvalitetna zemlja) poženejo novi listi zelo hitro ( 1 cm/ dan) tako, da lahko režemo solatne liste v sezoni 1-2 mesečno. Vsakokrat pa moramo odstranjevati razvijajoča cvetna stebla. Rast se upočasni s krajšanjem dneva in z padanjem temperatur. Popolnoma se ustavi , ko pade temperatura pod 2 stopinji C. Pri 5 st. pod ničlo pa listi zmrznejo in odmrejo.

3.Koristni in uporabni deli regrata
Zeleni listi se režejo in uporabljajo predvsem v prehrani za solate in za zelenjavne juhe. Prav tako se lahko zmiksajo za zeliščne napitke.
Cvetovi se obirajo in uporabljajo za proizvodnjo naravnih barvil. V domači rabi pa za proizvodnjo znanega alkoholnega napitka, poznanega pod imenom regratovo vino.
Korenine, ki se izkopavajo v jeseni ali zgodaj spomladi, so najbolj priznane v zdravilstvu. Iz posušenih korenin se kuhajo čaji ( močan diuretik, antiseptik) ali pa se zmlete v prah prodajajo kot prehrambeni dodatek. Pražene korenine se uporabljajo kot kavin nadomestek za brez kofeinsko kavo.
Nekaj proizvodov:
Regratov alkoholni napitek, dobljen z maceracijo regratovih lučk ( cvetovi v sladkorni raztopini vrejo z dodatkom kvasovk).
Krauter Max, 14% alkohola, cena 40 Evro/ 100 ml.
Čaj regratove korenine 6,16 evra/ 50 g
Regratova tinktura 5,50 evra/50 ml
Regratova korenina v prahu 12 evro/100 g
Sestava regrata
Regrat ima v primerjavi z drugimi solatnicami bistven višjo hranljivo vrednost ( radič 69 KJ/100g, regrat 206) bistveno več železa in kalcija ( prekaša celo špinačo), več C vitamina, vlaknin, beljakovin, maščob, ogljikovih hidratov, vitamina B1 in B2, flavina in še kaj. Po sestavi prekaša v smislu zdrave prehrane vse solatnice.

4. Gojen je regrata
4.1. Zemlja
Regrat ima rad bogato humusno zemljo in se pred sajenjem ne gnoji s hlevskim gnojem. Zorana, dvakrat pobranana zemlja se obogati z umetnim gnojilom amonijev nitrat, vendar le tretjino potrebne količine za solatnice ( do 300 kg/ ha). V času setve, kaljenja in rasti naj bo zemlja vlažna z možnostjo zalivanja ali namakanja. Zemlja naj bo rahlo kisla
pH 6-7. Rastlina z razvitim koreninskim sistemom preživi tudi sušno obdobje. Regrat lahko gojimo na prostem, pod folijo, v tunelu ali v rastlinjaku.
4.2 Seme in sajenje
Seme lahko kupimo v semenarni Ljubljana ali pa ga sami naberemo z trganjem razvitih lučk. Ena lučka vsebuje več kot 100 semen. Posušeno seme lahko skladiščimo več mesecev. Kaljivost je hitra. Po sejanju zrastejo prve rastlinice v 20 dneh. Poleti, ko so višje temperature pa v petnajstih. Od setve do prve žetve traja 7-8 mesecev
4.3 Pridelovanje
Regrat sadimo v izkopane jarke 6 cm narazen. Jarki so oddaljeni drug od drugega 40 cm, da je mogoč pristop pri obdelavi in pobiranju. Regrat lahko tudi sejemo, s tem da je seme pokrito z 0,3-0,5 cm debelo plastjo zemlje. V času kaljenja in rasti je potrebno zalivanje.
Lahko pa regrat posejemo v toplo gredo in sicer 3 g semena / m2. Pričakujemo lahko 700-1000 sadik.
Pri gojenju (posajanju, flancanju ) zasledujemo razmak 5 cm med sadikami in 40 cm med vrstami. Torej okoli 40 sadik / m2.
Rastline ne potrebujejo nobene fitofarmacevtske pomoči, saj so odporne na bolezni in škodljivce. Zaradi močne grenčice niso privlačne niti za polže, niti za voluharje. Priporočljivo je odstranjevanje drugega plevela z puljenjem ali okopavanjem . Ker je iskan na trgu bel, v prst zakopan regrat, priporočam obsipavanje. Baje je takšen tudi manj grenak. Pridelovalci si pomagajo pred rezanjem pridelka z beljenjem tako, da regrat zastrejo kakšen teden prej s črno folijo.
Pri rezanju listov je treba paziti, da ne poškodujemo srčike, da ne zaustavimo hitrost obraščanja rastline. Sejanje v začetku poletja že omogoča spomladi, ko je povpraševanje po regratu največje in ko cena krepko preseže 10 evro/ kg že prvo žetev. Potem lahko mesečno pobiramo na novo zrasle liste. V poletnih mesecih skoraj vsaka fva do tri tedne, ko je dan daljši, temperature visoke. Dnevno zraste jo listi do 1 cm. Ves čas pa moramo odstranjevati ( trgati) cvetne nastavke, da ne pride do razvoja semen, saj se takrat upočasni rast rastline. Z razvojem cveta in ko dosežejo listi dolžino dobrih 20 cm, se pri tej vrsti regrata ustavi rast. Menim, da bi v primeru dobrih pogojev ( rodovitna prst, dovolj vlage) lahko letno poželi regrat vsaj 10 krat. Sam sem dosegal 15-17 g regratovih listov na sadiko ob žetvi. Za grob izračun je potrebno izhajati iz dejstva, da je prirastek teže na m2 pri regratu 2-3 manjši, kot pri endiviji ali radiču. Vendar je pri regratu letno deset žetev in je sam pridelek bistveno bolj voluminozen. Primerljiv je kvečjemu z motovilcem.
Dve leti stare korenine se že lahko izkopavajo ali zorjejo, Segajo do 25 cm globoko v zemljo. Korenine oćistimo zemlje, odstranimo zelene dele in jih opremo, Za čaje jih narežemo vzdolžno v večje kose , da ne izgubimo preveč mlečka in sušimo pri 40 st. C.
Korenine morajo biti suhe in jih hranimo v papirnatih vrečah ali lesenih zabojih. Korenine, ki jih bomo predelali ( zmleli) v prah kot prehrambeni dodatek ali pa uporabili za praženje ( 100 st.C) kot nadomestek za kavo, narežemo na manjše kose. Teža korenine je 3-25 g. Literatura navaja pridelek korenin 3,8 t/ha ali celo 10 t/ ha, odvisno pač od vrste regrata in načina vzgoje.

5.Ekonomika
Prodaja regratovih listov
gostota sadik: 40 sadik/ m2
Pridelek ob žetvi 17 g/ sadiko
Število žetev 10
Letni pridelek: 40x10X17= 6800 g* 6,8 kg
Povprečna tržna cena ( ocenjena, ker ga v poletnih mesecih ni na policah) je primerljiva z motovilcem. Spomladi je cena preko 10 evrov/ kg , čeprav se lahko regrat uživa tudi v solati skozi celo leto. Ker je regrat lahek, voluminozen , volumsko 1kg regrata zgleda tri krat več kot druge solatnice.
Ocenjena cena 7 evro/ kg

Donos: 6,8 kg X 7 evro= 47,6 evro/ m2 ali 4760 evro/ar ali 476.00/ ha.
Pri stroških pridelave ne rabimo nobenih kemijskih zaščitnih sredstev tako, da je strošek le zemlja, delo in voda za zalivanje.
Prodaja korenin
Vzemimo letni pridelek 4000 kg korenin / ha. Torej 400 g/m2
Če je cena korenin 6 evro/ 50 g , oziroma 120/ kg in mi to ceno več kot prepolovimo, dobimo 50 evro/ kg.
Donos korenin je torej 20 evro/ m2 ali 200.000/ha.
Skupni donos:
47,6 evro ( zelenjava) + 20 evro/m2 ( korenine) = 67,6 euro/ m2 ali 676.000 euro/ ha.

Zaključek

Gojenje regrata , prosto ali v rastlinjakih je lahko donosen posel, saj na našem trgu ni resne predelave, medtem ko potrošniki poznajo zdravilne učinke prve spomladanske solate. Rastlina zahteva le rodovitno zemljo in občasno zalivanje. Ni potrebno nobene fitofarmacevtske zaščite. Še rdeči polži ga ne napadajo. Seveda pa je potrebno najti trg oz. Prodajne poti tako za regrat, kot tudi za posušene korenine. Najenostavnejše je pridobiti nekaj porabnikov ( menze, hoteli, šole...) za zelenjavo in korenine plasirati v trgovine s prehrambenimi izdelki ali internetno prodajo.
Gojenje je nezahtevno, podobno gojenju tržaškega solatnika.
Dokler je proizvodnja le tržna niša, je zaslužek precejšen in sicer dobrih 60 evrov/ m2 letno. Torej na 1 aru ( 100 2), kar je pravzaprav manjši vrt, je lahko letni zaslužek 6000 evrov.
_________________
Stric Marč

cinija

Pozdravljen stric Marč
To je pa res vse tako natančno opisano. Hvala.
lp cinija

grgr

Super analiza, vsaka čast, hvala!

Sem kupil italijanska semena regrata parX, posejal na vrtu, pa je bilo vedno kilavo. Preostanek semen sem vrgel po bregu, a so se očitno prijela in skrižala z domačimi vrtnimi vrstami regrata, zato mi ta že leta fenomenalno raste Wink

Stric Marč

Kolikor sem prebral v literaturi, se regrat seje in sadike presadi, kot npr. solato ali radič. Zemlja naj bo huimusna, rahlo kisla . Pomembno je zalivanje vsaj v začetku, da se koreninski sistem razvije. Na spletu sem našel, da ima tudi Semenarna Ljubljana v prodaji regratovo seme. Lahko si pa pomagamo kar z regratovimi lučkami, ki jih zagrebemo v zemljo do globine 3 cm. Jaz sem šel kar na travnik in izkopal regrat s koreninami, z listi, ki so bolj nazobčani, ker je ta obilka bolj podobna našim predstavam o regratu. Posebno francoski so po izgledu bolj podobni brokoliju, kot travniškemu reghratu. Kot sem že povedal, da se sadika prime tudi, če je več kot pol korenine odsekane. Le zalivati je v zažetku potrebno.
Pri sajenju pa še tole. 1 gr semena, ki ga posejemo , da okoli 800-900 sadik.
Presajamo ga v vrste v razdalji npr. 40 cm ( da lahko stopimo vmes ) in v razmahu med sadikami cca 6 cm.
_________________
Stric Marč

aladin

Jaz sem si ga presadil v globje korito, postavljeno ob hišo, pokrito je s starim okenskin krilo. Solata celo zimo, hiša je preslabo izolirana Smile

Sorta z nazobčanimi listi je manj grenka kot tista z ravnimi.

Stric Marč

Vidiš, tega pa nisem vedel. Mislil sem, da je kvečjemu obratno, ker regrat z nazobčanimi listi zgleda bolj avtentično( travniško, divje...)
_________________
Stric Marč

aladin

Meni je regrat na petek in svetek najboljša solata Smile

Ostali družinski člani sicer niso tega mnenja...

Opazil sem, da nekateri starejši listi nazobčane sorte nazobčanost proti konicam počasi izgubljajo - posamezni segmenti se na vrhu zrastejo. Še vedno pa ne dosegajo ravnosti druge sorte.

Stric Marč

Kolikokrat na leto oz. kako pogosto ga režeš. Do kakšne dolžine listov ga pustiš? Na svojem modelu v lončku sem ugotovil, da odrezani listi mne zrastejo na novo, pač pa se iz srčike razvijajo novi. Odrezani štrclji odmrejo.
_________________
Stric Marč

aladin

Eh, jaz ga režem kar okrog hiše, pogledam kaj je zraslo, ga je dovolj, da nisem še pomislil na kakršnokoli evidenco. Sem bolj len pri košnji, zato grejo listi skoraj v vertikalo navzgor, morda tudi to pripomore k hitrejši rasti, če je več tekmovanja okrog.

Nisem pa nikoli pomislil na odstranjevanje cvetov, vidim da bom večkrat s koso mahal okrog. Pa ideja o načinu sejanja z zakopavanjem lučke je odlična, jo ziher sprobam.

Mislim, da je ključno, da je posejan/poflancan dovolj na gosto, da plevel ne more skozi. Jaz ga nabiram tako, da režem posamezne liste, je dosti manj zamudno kot pa kasneje travo ven izbirat...

aladin

Prejel sem še eno zanimivo dopolnitev naše debate, ki zadevo osvetli bolj strokovno.

Regrata je na tone različic, ker ima eno posebnost v razmnoževanju. Vsak cvetek (v socvetnem košku) kar sam sebe opraši in je, kot se temu reče, avtogamen.

Če bi torej rad imel eno obliko listov, ki ti je, recimo, najbolj všeč, potem izpuli korenino in jo nareži na več delov ter posadi. Kloni ohranijo lastnosti.

Je pa zanimivo opazovati kje, kjer so lepo razvite rozete regrata, kako zelo različnih oblik so, se pa grupirajo, ker so očitno semena iz istega vira padla precej skupaj na tla in dala precej podobne, a ne enake, rozete.

figula

Sem tudi jaz letos lučke po travniku nabirala - ideja je bila, da bi jih pozimi spremenila v kalčke ali mlade rastlinice skupaj s semeni trpotca in obeh kislic.

Berem debato, se mogoče premislim in jih raje posejem v zemljo Smile

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli