Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Stric Marč

Polži in strupene rastline – uvod

24.09.2015 | Aktualno, Inovacije, miks, zdravilne rastline |

V lanskem letu sem preiskusil rdečo mušnico kot sredstvo za zatiranje rdečih polžev. Uspeh je bil presenetljiv, o čemer sem pisal na tem blogu. Ker pa nismo vsi gobarji in nas prijatelji nezaupljivo gledajo, ko jih prosimo, da naj med gobarjenjem pobirajo tudi rdeče mušnice ( goba je halucinogena), sem se odločil, da poskusim strupene rastline v borbi proti tej rdeči slinasti golazni.

Uporabil sem naslednje rastline:

pikasti mišjek ( Conium maculatum L )

tisa ( Taxsus baccataL )

orlova praprot ( Pteridium aquilinum )

jesenski podlesek ( Colchicum autumnale L )

cesarski tulipan ( Fritillaria imperialis )

preobjeda ( Aconitum napellus L )

Želel sem uporabiti tudi belo čemeriko in veliko trobeliko, vendar ju žal ne znam najti v prirodi. Za vabo sem uporabil alkoholno tinkturo korenine z dodatkom sladkorja, svežo korenino, če so bili gomolji ( podlesek, tulipan) in svežo rastlino. Vabo sem nalil v podstavek cvetličnega korita in pokril vabo z zabojčkom za sadje, da sem preprečil dostop do vabe drugim sprehajalcem ( mačke, psi ). Ponoči sem ob baterijski svetilki pogledal število obiskovalcev in zjutraj preštel mrtve. Tako sem lahko ocenjeval učinkovitost strupa na polže.

Na splošno so na strupe, ki so nevarni za sesalce, mrzlokrvne živali bolj odporne. Letalne doze LD npr LD50 so količine strupa v mg na kg telesne teže, od katerih umre zaradi zastrupitve 50 % zastrupljenih primerkov. Za živali literatura navaja LD50 , medtem ko za človeka le LD, to je doza, kjer se že pojavijo prvi znaki zastrupitve. Običajno so potrebne količine za smrt vsaj tri krat višje. Literatura govori tudi o načinu doziranja. Najhitrejši učinki so pri vbrizganju strupa v žilo in najpočasnejše gre pri absorpciji skozi kožo. Zato je pri zunanji uporabi strupenih rastlin pomembno, kakšno površino kože obdelujemo. Strokovna literatura pri uporabi jesenskega podleska priporoča največ 5 % kožne površine.

Večina rastlinskih strupov je delno topna v vodi. Odlično pa so topni v alkoholu. Zato so alkoholne tinkture bolj učinkovite kot prilivi z vročo vodo.

V nadaljevanju bom predstavil testirane strupene rastline, ki so tudi poznane kot zdravilne rastline predvsem pri močnih artrozah, artritisu, putiki, kožnim boleznim ( tudi luskavico). Nekatere so uporabili kot zdravilo proti raku ( Kneip), nekatere se še danes testira kot citostatike.

Ker gre za strupene rastline, ki so tudi človeku nevarne ( posebno preobjeda, pikasti mišjek, velika trobelika, bela čemerika) , priporočam previdnost. Pri rezanju gomoljev uporabite rokavice za gospodinjska dela. Priprava tinktur naj bo ločena od gospodinjstva ( v drvarnici, kleti, garaži). Tinkture označite poleg običajnega ( ime rastline, topilo, datum, čas in kraj nabiranja) tudi z znakom »strup« in jih shranjujte daleč od dosega otrok.

Priporočam, da se pred nabiranjem in predelavo strupenih rastlin ponovno preberete poglavja o znakih zastrupitve in o prvi pomoči.
_________________
Stric Marč

Stric Marč

Žal ne znam priložiti slik o rastlinah in mrtvih polžih, zato je prispevek zaradi neprenesenih slik razbit. Celotnen čalenek s slikami vred si lahko ogledate na blogu http://stricmarc.blog.siol.net/wp-admin/post.php?action=edit&post=1244

Polži in strupene rastline

V lanskem letu sem preiskusil rdečo mušnico kot sredstvo za zatiranje rdečih polžev. Uspeh je bil presenetljiv, o čemer sem pisal na tem blogu. Ker pa nismo vsi gobarji in nas prijatelji nezaupljivo gledajo, ko jih prosimo, da naj med gobarjenjem pobirajo tudi rdeče mušnice ( goba je halucinogena), sem se odločil, da poskusim strupene rastline v borbi proti tej rdeči slinasti golazni.
Uporabil sem naslednje rastline:
pikasti mišjek ( Conium maculatum L )
tisa ( Taxsus baccataL )
orlova praprot ( Pteridium aquilinum )
jesenski podlesek ( Colchicum autumnale L )
cesarski tulipan ( Fritillaria imperialis )
preobjeda ( Aconitum napellus L )
Želel sem uporabiti tudi belo čemeriko in veliko trobeliko, vendar ju žal ne znam najti v prirodi. Za vabo sem uporabil alkoholno tinkturo korenine z dodatkom sladkorja, svežo korenino, če so bili gomolji ( podlesek, tulipan) in svežo rastlino. Vabo sem nalil v podstavek cvetličnega korita in pokril vabo z zabojčkom za sadje, da sem preprečil dostop do vabe drugim sprehajalcem ( mačke, psi ). Ponoči sem ob baterijski svetilki pogledal število obiskovalcev in zjutraj preštel mrtve. Tako sem lahko ocenjeval učinkovitost strupa na polže.
Na splošno so na strupe, ki so nevarni za sesalce, mrzlokrvne živali bolj odporne. Letalne doze LD npr LD50 so količine strupa v mg na kg telesne teže, od katerih umre zaradi zastrupitve 50 % zastrupljenih primerkov. Za živali literatura navaja LD50 , medtem ko za človeka le LD, to je doza, kjer se že pojavijo prvi znaki zastrupitve. Običajno so potrebne količine za smrt vsaj tri krat višje. Literatura govori tudi o načinu doziranja. Najhitrejši učinki so pri vbrizganju strupa v žilo in najpočasnejše gre pri absorpciji skozi kožo. Zato je pri zunanji uporabi strupenih rastlin pomembno, kakšno površino kože obdelujemo. Strokovna literatura pri uporabi jesenskega podleska priporoča največ 5 % kožne površine.
Večina rastlinskih strupov je delno topna v vodi. Odlično pa so topni v alkoholu. Zato so alkoholne tinkture bolj učinkovite kot prilivi z vročo vodo.
V nadaljevanju bom predstavil testirane strupene rastline, ki so tudi poznane kot zdravilne rastline predvsem pri močnih artrozah, artritisu, putiki, kožnim boleznim ( tudi luskavico). Nekatere so uporabili kot zdravilo proti raku ( Kneip), nekatere se še danes testira kot citostatike.
Ker gre za strupene rastline, ki so tudi človeku nevarne ( posebno preobjeda, pikasti mišjek, velika trobelika, bela čemerika) , priporočam previdnost. Pri rezanju gomoljev uporabite rokavice za gospodinjska dela. Priprava tinktur naj bo ločena od gospodinjstva ( v drvarnici, kleti, garaži). Tinkture označite poleg običajnega ( ime rastline, topilo, datum, čas in kraj nabiranja) tudi z znakom »strup« in jih shranjujte daleč od dosega otrok.
Priporočam, da se pred nabiranjem in predelavo strupenih rastlin ponovno preberete poglavja o znakih zastrupitve in o prvi pomoči.

1.PIKASTI MIŠJAK ( Conium maculatum L )
V antiki so ga Grki uporabljali za izvrševanje smrtnih kazni ( pitje skodelice strupa). Najbolj znana je usmrtitev Sokrata.
Rastlina je dvoletnica. Ima votlo steblo, na nekaterih mestih rdečkaste barve, posute s komaj vidnimi pegami. Listi so rahlo nazobčani, majhni, vendar jih je na posamezni veji precej. Cvetovi so beli, drobni, neizraziti v kobulah. Cvete od junija do avgusta. Korenina je podolgovata, rumeno bela ali bela. Podobna je peteršilju. Plodovi ( seme) je okroglo, ploščato.

Rastlina doseže do 2m višine in raste na brežinah, ob poteh. Ker se razmnožuje s semenom, je ponavadi na posameznih področjih večje število rastlin. Baje ima rastlina vonj po mišjem urinu, vendar tako neizrazit, da je tovrstna identifikacija nezanesljiva.
Rastlina je podobna divjemu peteršilju, janežu, kumini, kopru, veliki trobeliki, dežnu. Po velikosti je zelo blizu velikemu dežnu 2-2,5 m, vendar so dežnovi listi zelo veliki ( tudi več deset centimetrov). In seveda, posamezni cvetovi so pri mišjaku zelo drobni, brez vidnih venčnih listov, čeprav se cela kobula na daleč ne razlikuje od podobnih rastlin.
Sam sem najlažje prepoznaval mišjak po drobnih, srčasti, nazobčanih listih, ki so zelene barve, le da so na zadnji strani bolj belkasti , po drobnih posameznih cvetovih ter rdečkastem votlem steblu. Ker ga je zelo veliko v našem koncu, sem bil popolnoma prepričan šele po testu strupenosti na polžih.
Vonj in okus: rastlina diši po miših (?) in je grenkega ter slanega okusa.
Vsebina učinkovin: alkaloid koniin, gama konikein-N, eterično olje, konhidrin, jabolčna kislina.
Strupenost: Cela rastlina je strupena. Največ strupa vsebujejo korenine in semena.
Glavni strup je koniin, ki deluje dražilno in paralizira živčni sistem. Smrtna doza koniina za človeka je 0,5 – 1 gram. Alkaloid koniin je rumena trdna snov, ostrega vonja in pekočega okusa. Dobro se topi v hladni vodi ( do 25%), slabše v vroči. Topi se tudi v alkoholih, etrih in drugih organskih topilih. Tali se pri -2 st.C . Vrelišče je okrog 220 st. C . LD50 za miši je 7 mg / kg.
Kemijska formula.

Znaki zastrupitve: glavobol, slinjenje, omotica, krči, širjenje očesne zenice, žeja, bruhanje, koma., paraliza mišic in posledično zadušitev.

Prva pomoč: Bruhanje, uživanje medicinskega oglja, zdravnik.

Uporaba mišjaka v zdravilstvu:
--kožne bolezni ( kožni rak, luskavica, herpes...)
-bolezni živcev (krči, Parkinsonova bolezen, nekontrolirani gibi...)
-bolezni dihal: bronhitis, kašelj, astma...
-bolezni prebavil: povečanje kisline, krči v dvanajsterniku, prebavne težave, črevesni zajedavci
-nalezljive bolezni: sifilis
Uporablja se ga tudi v homeopatiji (zdravilo Conium) in v veterini za zdravljenje kožnih in prebavnih težav.
Pripravimo si lahko alkoholno tinkturo in listov ali še bolje iz semen. Pustimo stati 30 dni in nato precedimo. Dnevno se vzame 5-6 kapelj tinkture z vodo ali čajem. Ker gre za močan strup, se pred uporabo posvetujmo z zdravnikom.

Priprava vabe za polže
Semena sem namakal nekaj ur v alkoholu. Kakšnih 10 ml tekočine sem razredčil v vodo, da sem oblažil okus in vonj alkohola. Dodal sem sladkor, da je vaba za polže bolj privlačna.
Vsebino sem nalil v podstavek od cvetličnega korita, jo postavil na rob vrta, jo zaščitil pred mačkami in psi s zabojčkom za sadje Še posebno je priporočljivo, če v vabo dodate nekaj mačjih briketov, saj so polži na njih nori.

Rezultat poskusov:

Vaba : Rezultat
_____________________________________________________________________________
Sveža rastlina, cvet, korenina in listi: Polži se vabe ne dotaknejo in jo ne zaužijejo
Čaj iz sveže rastline (dodan sladkor) Polži pridejo do vabe, vendar jih pogine zelo
malo ( le manjši )
Alkoholna tinktura ( sladkor) Polži gredo na vabo, še posebno, kadar so
dodani mačji briketi. Do jutra je poginilo tudi po
deset polžev.

2. TISA ( Taxus baccata L.)

Tisa je drevo, iglavec, ki zraste do višine 15 m. Običajno ga srečamo v parkih kot v ečje razvejano grmovje z zimzelenimi iglicami. Celotno drevo je strupeno, le mesnati del plodov je užiten. Koščica plodu je tudi strupena.. Vendar če požremo po pomoti celo koščico, ni nevarnosti zastrupitve, saj je strup varno spravljen za stenami koščice.
Nabira se mlade vršičke ali lubje.
V zdravilstvu se uporablja tisa za zdravljenje astme, pljučnih bolezni in vnetje mehurja.
Leta 1976 so dobili iz kalifornijske tise taksol, ki je inhibitor mitoze in se uporablja kot citostatik za zdravljenje raka. Lubje vsebuje 200 mg in iglice 50 mg / kg učinkovine. Za 25 kg taxola , kar zadošča za zdravljenje 12.000 bolnikov, rabimo 3500 dreves. Zato se danes proizvaja ta strup že sintetično.
Tisin čaj so v preteklosti uporabljali mazači za odmiranje plodu in posledično za abortus.
Predvsem Kelti so uporabljali smolo tise za puščice, da so v bojih zastrupile rano nasprotnikov.

Strupeni snovi v tisi sta alkoloida toksin in taksol.

Toksin je rumen prah , molske mase 853 ( gre za velike molekule). Tališče je pri 213 st.C. Pri 220 st.C spojina razpade.
Slabo je topen v vodi (25 mg/l ), dobro v alkoholu, acetonu in drugih organskih topilih.
Tisa je nevarna predvsem konjem , saj že pol kilograma iglic povzroča težave. Prežvekovalci so manj občutljivi, saj v vampu uničijo do 90 % zaužitega toksina.
LDD50 za miši je 20-30 mg/ kg. Literatura navaja, da je za člov eka nevarno zaužitje 50 iglic, vendar predvidevam, da se pri tej količine pojavijo le prebavne motnje.
Znaki zastrupitve: omotica, driska, slabost, bruhanje, tahikardija, krči, kardiokardija, srčni zastoj, smrt
Čaj iz iglic priporoča literatura kot odlično sredstvo za dezinfekcijo prostorov in za uničevanje insektov.
Čaj niti alkoholni ekstrakt iglic se nista potrdila pri poskusu. Na muhah in pajkih. Muho sem moral vsaj trikrat posprejati ( z razpršilko), da je počasi poginila ( najprej so ji odpovedale noge). Pajki so tretman s tiso preživeli.
Prav tako so bili neuspešni tudi poskusi s polži. Zaradi okusa ( pekočega) in vonja sem moral v vabe dodajati poleg sladkorja še mačje brikete, da sem sploh polže privabil . Obisk vabe je bil maloštevilen. Nihče od polžev ni poginil.

3. OLOVA PRAPROT ( Pteridinum aquilinum L.)

Še sam se sprašujem, zakaj sem sploh izbral to rastlino, ki je tako zelo zdravilna in primerna celo za kulinariko ( mladi vršički) za boj s polži. Res navaja literatura, da je strupena, da so bili primeri, ko so se zastrupile krave, ko so jedle steljo iz praproti in da se strup prenaša celo v mleko krav molznic. Vendar omenjeni strupi niso tako zelo nevarni, saj literatura ne navaja niti letalnih doz. Nekje sem prebral, da so polži občutljivi na saponine in ker literatura navaja, da jih praprot vsebuje, sem jo tudi pretestiral v boju s polži. Uporabil sem alkoholno tinkturo korenin in sveže liste. Polži se listov niti ne pritaknejo, saj so grenkega okusa, ki baje s kuhanjem izgine. Alkoholno tinkturo sem s sladkorjem in mačjimi briketi poskusil pripraviti kot vabljivo jed rdečim polžom, vendar pravega navdušenja ni bilo. Nihče od povabljenih ni poginil. Saponini v orlovi praproti niso
delovali.
Orlova praprot (znanstveno ime Pteridium aquilinum) je razširjena v acidofilnih svetlih gozdovih, na robovih gozdov, posekah, pogoriščih v gozdovih, zapuščenih krajih. Raste od nižin do podalpskih področij, pogosto na velikih površinah. Ima sposobnost hitrega vegetativnega razmnoževanja in v kratkem časovnem razdobju zaraste velike površine. Listje praproti kmetje pogosto uporabljajo kot steljo za domače živali. Odlikuje se z razmeroma velikimi dimenzijami listov, od 40 cm do 150 cm dolžine. V preseku ima rastlina obliko dvoglavega orla, zato je dobila tudi ime aquilinum. Trosi na spodnji strani listov dozorijo konec leta. Listna stebla so debela do 1 cm, rumenkasta z žlebom v sredini.
Sestava; saponini, pteridin, pranusin, tiaminoza,, škrob, vitamin C, karotin
Toksičnost: Pteridin, prunasin,tiaminaza
Strupena naj bi bila celotna rastlina.
Znaki zastrupitve: slabost, mrzlica, visoka temperatura, dekocentracija, konvulzija ( nekontrolirano tresenje mišic).
Praprot je radioaktivna in ni primerna za nosečnice. Radioaktivnost obdrži dve leti. Zaradi svoje radioaktivnosti bi naj vplivala na zmanjšanje bolečin v posameznih delih telesa.
Ker gre za rastlino z dolgo zgodovino, saj so jo posebno Kelti častili kot odganjalca slabih energij in prinašalca ljubezni ( z njo so kadili po hišah).
V zdravilstvu se danes uporabljajo sveži listi za zdravljenje motnosti oči in preveliko občutljivost na svetlobo. Čaj preganja notranje parazite. Suha praprot pa se je natlačila v blazine , saj so z pregrevanjem obolelih delov telesa preganjali revmo, putiko, bolečine v kolkih, mrzle noge ( celo v čevlje so jo dajali). Spanje na blazini s praprotjo zagotavlja dober in miren spanec.
Korenine se namakajo v kisi ali alkoholu in se uporabljajo za masažo proti revmi, putiki.
Orlova praprot odganja in uničuje parazite in mrčes ( bolhe, stenice...)
Mladi vršički so kulinarična specialiteta, vendar se zaradi suma rakotvornosti uživanje ne priporoča.
Sv. Hildegarda je priporočala kopeli iz orlove praproti kot protirevmatsko terapijo. Šop praproti ( liste) kuhamo 10 minut in se namakamo v pripravljeni kopeli 15-20 minut.
Pri polžih je bila ta rastlina neučinkovita. Tudi pri mojem artritisu nisem opazil občutnega učinka. Sedaj pa bo kmalu čas, da napolnim blazino s suho praprotjo in jo testiram v borbi z mrzlimi nogami in bolečimi kolki.

4, JESENSKI PODLESEK (Colchicum autumnale L.)

Podlesek cvete jeseni iz 10 do 20 cm v zemljo vkopanega čebulastega gomolja. Iz kratkega peclja, ki je skrit v njem, poganjajo 1 do 3 vijolično rdeči cvetovi. Dno cvetnega plaščka je dolga cev, ki se ob vrhu razdeli na šest 3 do 4, največ 6 cm dolgih ter 6 do 15 mm širokih podolgasto ovalnih cvetnih listov. Snop cvetov objema ob njihovem cevastem dnu nožnica iz dveh luskastih listov. Od gomolja do vrha meri cvetni plašček 12 do 18 cm.[
Sicer oplojena plodnica, ki je skrita v gomolju, prezimi. Spomladi se ob dozorevanju dvigne iz tal, obdaja jo 3 do 8 dolgih, ozkih, suličastih pa celorobih ter mesnatih do 35 cm dolgih listov. Iz plodnice se razvije glavica, ki razpade v 3 do 5 cm dolge, jajčaste in kožnate mešičke; vsak ima kakih 60 do 80 okroglastih, rjavkastih semen s hrapavo površino.
Gomolji so debeli, mesnati, pokrivajo jih luskasti listi; to so ostanki listnih nožnic iz prejšnjega leta. Ko gomolj odmre, se iz popka ob njem razvije nov gomolj: tako je torej podlesek trajnica. Ker pa dozori njegov plod spomladi, cvete pa jeseni, ima latinsko ime filius ante patrem, kar pomeni »sin (se rodi) pred očetom«.
V podleskovem semenu so do zdaj odkrili okrog 20 alkaloidov (0,5 - 1 %). Bolj natančno gre za tropolonske alkaloide, med katerimi so predvsem pomembni kolhicin, demekolcin in kolhikozid
Strupen je kolhicin, ki že v malih količinah uničuje stene malih kapilar, kar povzroča krvavitve. Največ strupa je v semenu ( do 0,8%), nato v gomolju ( do 0,6% medtem ko ga je v listih manj. Smrt lahko povzroči že 5.10 g semena ali 60 g listja. LD50 je za otroka 0,8 mg/kg. Izoliran kolhicin je bledo rumen prah, ki na zraku potemni. Je termostabilen in zato rastlina s sušenjem ne izgubi strupenosti. V vodi je slabo topen. Dobro se topi v alkoholu in drugih organskih topilih. Zato se iz jesenskega podleska ne kuha čajev, pač pa se delajo alkoholne tinkture.
Jesenski podlesek je brez vonja, vendar pekočega in ogabnega okusa.
Znaki zastrupitve: V grlu peče in praska, slabost, driska, bruhanje, krvave driske, kri v urinu, in na kocu paraliza centa za dihanje in smrt.
Za zdravljenje se uporablja alkoholna tinktura za zdravljenje revmatskih obolenj, putike in sredstvo proti zaprtju in parazitom. Moderna medicina proučuje uporabo kolhicina v borbi proti raku ( citostatik) in za zdravljenje kožnih bolezni. Vendar naj ne bi mazali več kot 3-5 % kožne površine zaradi nevarnosti zastrupitve z absorpcijo strupa preko kože ( Vojno medicinski inštitut v Beogradu).
Ker so Stari Grki imenovali jesenski podlesek rastlinski arzen, sem v borbi s polži pričakoval uspeh.
Nastavil sem tri vrste vabe:
Sveže steblo in cvet. Polži se ga ne dotaknejo.
Zmečkane in narezane korenine. Polži jo ne žrejo.
Alkoholna tinktura iz korenin ( sezono semena sem že zamudil) z dodanim sladkorje in briketi. Do vabe je prišlo nekaj polžev in se na njej tudi zadrževali. Koliko so užili strupa, težko presodim. Vendar pa zjutraj nisem našel nobenega, ki bi poginil.
Spomladanski podlesek, ta rastlinski arzen, ni učinkovit v borbi s polži. Niti jih ne odganja, niti privablja.

5. CESARSKI TULIPAN ( Fritillaria imperalis )

Posebno zadnji odstavek iz knjige prof. Martina Cilenška me je navedel, da sem poskusil tudi to okrasno rastlino v borbi s polži.
Domovina te krasne rastline je Perzija, odkoder se je vedno bolj razširjala proti zahodu. Leta 1570. je prišla na Dunaj in odondod v vse dežele našega cesarstva. Posebno ji ugajajo planinski kraji, in ni ga dobiti mesta ali trga, kjer bi se ne bila udomačila. Iz mest in trgov je prišla tudi na deželo, in na boljših vrtih jo imajo skoro povsod za gizdo. Ako jo morebiti še nimaš na vrtu, utegneš jo imeti prej ali slej. Da pa gizdavega neprijatelja takoj spoznaš, postavili smo ga, če tudi prav pomanjšanega, na to mesto. Sicer je to samo vršiček, ali če si ga dobro ogledaš, ostal ti bo vedno v spominu.
V zemlji ima cesarski tulipan prav debelo, okroglasto čebulo. Zunaj je rujavkasta in oddaja mnogo vlaknatih, v krogu stoječih korenin. Znotraj je bela. Iz nje izraste palec debelo, 60-120 centimetrov (2— 4 čevlje) visoko, gladko steblo. Vej nima nikdar, a malo od tal pa zeló gosto sedeče, suličaste, celorobe, gladke liste. Spodnji so precej širji od zgornjih in navzdol obrnjeni. Proti vrhu, za kako tretjino visokosti, je steblo popolnoma golo in rujavkasto-rudeče, ostalo pa lepo zeleno. Vrh dela šop jednakih, toda manjših listov, ki se svetijo kakor prejšnji.
Pod šopom a) visijo mogočni, zvonasti cveti. Vsak ima 6 rumenkastih ali rujavkasto-rudečih, s temnejšimi žilicami premreženih lističev c). Ob dnu vsakega lističa se nahaja zaokroženo-srčasta globelica, medovnik, v kteri se nabira med. Belih prašnikov je 6 in sredi njih zelena plodnica b), ki se podaljša v bel, na 3 brazde nacepljen vrat. Plod je glavica d).
Cesarski tulipan raste prav naglo in cvete malega in velikega travna. Rastlina diši neprijetno, in ako imaš mnogo opraviti okoli nje, bolela te bo rada glava. Okusa je ostrega in žgočega. Čebula je najnevarnejša, dokler še ni pognala stebla. Razmerno redkokdaj slišimo o kaki nesreči s to čebulo. Naravno! Lepega gizdalina noče nikdo ugonobiti, in tako ostane čebula v zemlji. Nasledki so najbolj podobni onim od velike trobelike. Psi poginejo od nje v 36-60 urah. Cesarski tulipan je tudi dobro ,,zdravilo`` za polže. Ako ti napravljajo ti požeruhi škodo, razreži ga na kosce in pomeči po gredicah. Polži ga namreč prav radi jedó, potem pa poginejo od njega. Tudi med, ki se nabira v medovnikih, je strupen in sili posebno na bljuvanje.
Strupena je predvsem čebulnica, saj vsebuje alkaloidni strup toksin . Ta strup smo že spoznali pri tisi in se na trgu uporablja pod imenom taxol, ki je obetaveno zdravilo pri kemoterapijah za zdravljenje raka na jajčnikih, pljučih, mehurju, prostati, melanomu.
Znaki zastrupitve: bruhanje, krči, prebavne motnje, težko dihanje in na koncu smrt zaradi srčnega zastoja.
Poskusi s polži:
Vaba Rezultat
. na kose narezana in zmečkana Polži se vabe izogibajo zaradi močnega vonja.
Čebulnica
- alkoholna tinktura čebulnice z Vaba ni zanimiva za polže. Ko se je vonj
sladkorjem in briketi razkadil ( po nekaj urah) so se lotili vabe.
Zjutraj je poginil le en sam majhen polž.
Narezan gomolj čebulnice zaradi vopnja res odganja mrčes , voluharje in miši. Izgleda, da tudi polže vsaj nekaj ur. Trditev zgoraj citiranega avtorja, da so koščki gomolja slasten zalogaj za polže ( ki jih pokonča), pa za rdeče polže ne velja.
Proučeval sem vpliv in strupenost vonja. Pod narobe obrnjeno cvetlično korito sem zaprl polže in dodal narezan gomolj. Polži so silili ven in so se zadrževali na robu, kjer je prihajal svež zrak ali pa na vrhu ( na dnu), kjer so odprtine za odcedno vodo. Po dveh dneh so poginili. Ali zaradi pomanjkanje hrane ali strupenosti vonja cesarskega tulipana, lahko le ugibam.

6. PREOBJEDA ( Aconitum napellus L.)
Preobjeda ( posebno repasta) je najbolj strupena rastlina Evrope. Poznali so jo že stari
narodi, saj naj bi z njo naredil samomor Aristotelj. Pinij jo je imenoval »vegetativni arzen«. Uporabljali so jo za zastrupljanje volkov in lisic, za zastrupljanje puščic ter za zastrupljanje vodnjakov nasprotnikom.
Gre za rastlino visoko okli 1 m iz rodu čeladnic. V zemlji ima korenino, ki je razdeljena v dva dela. Listi so pecljati, na zgornji strani temno zeleni, na spodnji svetlo zeleni, peterodelni, dlanasti. Steblo je golo in redko dlakavo. Na zgornjem delu se razvije bogato socvetje, največkrat modre ali vijolične barve. Obstajajo tudi druge barve, kot so rumena, bela, rdečkasta. Cvete od junija do avgusta. Zaradi lepih cvetov je preobjeda tudi okrasna rastlina v vrtovih in parkih.
Celotna rastlina je strupena. Največ strupa je v korenini. Korenine vsebujejo okoli 0,2 % akonitina.
Vanj in okus: Literatura navaja, da je brez vonja. Okus pa naj ne isprobavamo. Druga pa govori o zopernem vonju in pekočem okusu. Sam okusa nisem preverjal. Vonja moj nos ni zaznal.
Sestava: akonitin,mezakonitin, napelin, hipokonitin...
Akonitin je zelo močan strup. Čist je bledo rumena trdna snov, tališče je 204 st.C. V vodi je slabo topen (0,3 mg/ ml) , bolje je v alkoholu ( 35 mg/ ml). Zato se iz korenin pripravlja alkoholna tinktura. LD 50 je za miši 0,1 mg/kg , za žabe 0,57 mg/kg in za priče 0,066 mg/kg. O smrtni dozi za človeka so različni podatki. Literatura navaja , da je smrtna doza 3-6 mg, oziroma 1 g korenine, kar v celoti ne drži, saj korenina vsebuje le 0,2 % akonitina. LD50 se ne določa na ljudeh in zato ti podatki niso na voljo. Iz kitajskih virov navajajo, da je sigurna smrtna doza 28 mg/ kg, kar seveda pomeni pri človeku s 70 kg slabih 200 mg strupa.
Naj bo kakorkoli, dejstvo je, da je preobjeda zelo strupena.
Znaki zastrupitve pri zaužitju: pekoča usta.žeja, izguba okusa, občutek mrazu, bruhanje, driske, mišični krči, paraliza dihalnih organov, zastoj srca, smrt. Znaki zastrupitve se pokažejo hitro ( do 1 ure).. Pri zaužitju 40 ml tinkture nastopi smrt v 6 urah.
Prva pomoč: Uživanje lesnega oglja, bruhanje, pitje tekočine, zdravniška pomoč.
V zdravilstvu se uporablja tinktura predvsem za lajšanje bolečin pri putiki, revmi, išijasu, pri akutni sklepni revmi.
V medicino pa še za zdravljenje aken, srca, živčevja. Post stresnega stanja, občutka strahu, strah pred smrtjo...
V homeopatiji se dela z visokim razredčenjem alkoholne tinkture ( A. Vogel ).
Ker nisem našel v prirodi divjo preobjedo, sem naročil v Arboretumu mlade sadike kot okrasne rastline. Nasadil sem jih na dvorišče, eno mladiko pa sem žrtvoval za poskus. Dvojno korenino ( pri mladiki, dolgi 10 cm korenina ni velika, morda 1-2 g) sem narezal in namočil za 1 uro v alkohol. V alkohol sem dodal sladkor in vsebino z narezanimi koreninami naliv v podstavek cvetličnega korita in to vabo nastavil v travo. Zaradi nevarnosti zastrupitve mačk sem jo pokril z zabojčkom od sadja.
Polže je vaba privabila in zjutraj je bil v koritu pravi pomor polžev. Očitno mogoč vonj ne moti polžev. Tudi korenina ni zopernega okusa, saj so do jutra požrli tudi koščke korenine in ne le strupeno sladico.
Dejansko preobjeda deluje. Indijanci bi rekli, da je močna »medicina«.
Od preskušenih strupenih rastlin je preobjeda najbolj učinkovita pri zatiranju polžev. Zato sem jo nasadil , da bo vedno pri roki. Učinkovit je tudi pikasti mišjak, vendar ga moraš znati najti v naravi.
Še vedno mi je najbolj všeč uporaba rdeče mušnice, ki že sama privablja polže, brez vsake priprave vabe. Učinkoviti bi bili tudi koščki posušene gobe, ki jo bi pred uporabo namočil v vodi in jo raztresel po vrtu. Pa še nevarnosti ni, da bi zastrupil sosedove mačke ali pri nespretnem delu sebe. Goba je bolj halucinogena, kot strupena. Vendar pa nismo vsi gobarji. Letos rastejo zelo slabe.
Preobjeda, nasajena kot okrasna rastlina, je vedno na razpolago. Izpulimo bilko,nareženo korenino, jo namočimo v alkohol, dodamo sladkor in že je pripravljena zadnja pojedina za rdeče polže.
_________________
Stric Marč

figula

krščen matiček kakšna raziskava !! vsa čast

Stric Marč

Človek pač želi z nekom svoje izkušnje in rezultate svojega dela podeliti. Če prispevek ne ustreza, ga bo že moderator ven vrgel.
_________________
Stric Marč

tanja1

Zakaj prispevek ne bi ustrezal? Zelo dobro in poučno je napisan, meni zelo zanimiv, če bi imela polže, bi zadevo tudi preizkusila.
V te raziskave si vložil veliko truda in prav je da deliš znanje z ostalimi.

aladin

stric marč, hvala za tole... izjemen prispevek!

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli