 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
jozekuch
Pridružen/-a: 14.05. 2008, 11:38
Prispevkov: 137
|
 Objavljeno: 23 Avg 2015 22:00 Naslov sporočila: Kritina / deževnica / zalivanje |
 |
|
Iščem primerno kritino za vrtno lopo (streha 8 m2), da bi lahko zbiral deževnico za zalivanje vrta.
Za bobrovec, ki sem ga dobil v dar, imam premajhen padec (15°) ((Moralo bi biti min 30°.))
Bitumenska kritina menda ni primerna zaradi spiranja kovin.
Prosim za nasvet!
Hvala in dob'r dan |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
grgr
Pridružen/-a: 28.03. 2010, 21:10
Prispevkov: 154
Kraj: Dolenjske toplice
|
| Objavljeno: 24 Avg 2015 10:36 Naslov sporočila: |
|
|
Bitumenska (Tegola ipd.) ni primerna zaradi spiranja tako bitumna, kot kremenove mivke.
Imam streho iz nje, zbrana voda je bila denimo 5 let rumena od bitumna, zdaj je OK. Mivka pa se spira še vedno, a jo polovim s filtri iz filca, ki je v istoimenski tovarni na pol zastonj. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
jozekuch
Pridružen/-a: 14.05. 2008, 11:38
Prispevkov: 137
|
| Objavljeno: 24 Avg 2015 20:14 Naslov sporočila: |
|
|
Sta
bitumen in kremenova mivka
strupena
oz. neprimerna? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Stric Marč
Pridružen/-a: 22.09. 2012, 20:35
Prispevkov: 120
Kraj: Celje
|
| Objavljeno: 25 Avg 2015 20:53 Naslov sporočila: dahpapa |
|
|
Pri kritinah je potrebno zasledovati dejstvo, ali so komponente kritine vsaj deloma topne v vodi, če hočemo strešnico uporabiti. Sam mislim, da so vse kritine iz vodonetopnih materiaolov in se lahko mirne duše takšna strešnica uporabi za zalivanje. Pri strešni lepenki ( dahpapa) je lahko deloma problematičen bitumenski premaz, ki je sestavljen iz bitumna ( ostanki pri destilaciji nafte- torej daljši ogljikovodiki), elastomerov ( plastika) in posipa, ki je v glavnem kremenčev pesek (nestrupen in netopen SiO2 - uporaben v biodinamiki po R. Schneiderju kot eden od preparatov). Tudi azbestna kritina je primerna, saj je razvpiti azbest nevaren le kot prah pri dihanju. in azbestni delci v vodi niso strupeni in nevarne ne za rastline in ne za živali .Pri bobrovcu pa potolažim uporabnike, da niso nevarni, čeprav vsebujejo težke kovine. V opekarnah se galvanski mulji s težkimi kovinami uničujejo tako, da se imobilizirajo. V praksi se dodajajo glini oz. ilovici pri izdelavi opeke, preden se izdelek žge v peči. težke kovine ostanejo v opeki, vendar v netopni obliki kot oksidi.
_________________
Stric Marč |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
jozekuch
Pridružen/-a: 14.05. 2008, 11:38
Prispevkov: 137
|
| Objavljeno: 25 Avg 2015 21:58 Naslov sporočila: |
|
|
Marč,
morda bi ti celo verjel, če ne-bi začel kratko vidno pisariti o azbestu.
Kajti: iz poškodovane azbestne kritine se izpira azbest. Iz take azbestne deževnice ob prvi vročini in prekopavanju zemlje nastane prah ki se zapici v tvoja pljuca. Zemlja je tako za (kako dolgo?) onesnažena.
Kako to, da na vse to nisi pomislil?
Oz. povej kje se jaz motim.
Kaj je torej res z drugimi kritinami?
Ali moram razbiti "grušt" in povečati naklon za bobrovec? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Stric Marč
Pridružen/-a: 22.09. 2012, 20:35
Prispevkov: 120
Kraj: Celje
|
| Objavljeno: 26 Avg 2015 10:55 Naslov sporočila: |
|
|
pri azbestu je nevaren le prah, ki zaide v pljuča. Če popiješ npr. azbestni prah, ni nobene škode za organizem. Delci azbesta, ki se krušijo in spirajo z vodo v zemljo, niso nevarni za rastline. Običajno tiste mikronske količine azbesta, ki je pomešan z rodovitno zemljo, na kateri raste vegetacija, ne raznaša veter. Omenil sem tudi, da se v bobrovec zapekajo galvanski mulji ( imobilizirajo težke kovine)) in je zato kljub temu opeka primerna. Pri prebiranju časopisnih vesti opozarjam na zdravorazumsko mero in ni vse takoj zagrabiti z obema rokama.
_________________
Stric Marč |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
jozekuch
Pridružen/-a: 14.05. 2008, 11:38
Prispevkov: 137
|
| Objavljeno: 26 Avg 2015 15:49 Naslov sporočila: |
|
|
Azbest tu ni tema. Ne bom ga uporabil.
Prosim za pomoč pri osnovnem vprašanju. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Stric Marč
Pridružen/-a: 22.09. 2012, 20:35
Prispevkov: 120
Kraj: Celje
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
tanja1
Moderator foruma
Pridružen/-a: 14.03. 2011, 16:21
Prispevkov: 280
Kraj: Gornji Grad
|
| Objavljeno: 26 Avg 2015 20:56 Naslov sporočila: |
|
|
| Kaj pa macesnove skodle ? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
jozekuch
Pridružen/-a: 14.05. 2008, 11:38
Prispevkov: 137
|
| Objavljeno: 26 Avg 2015 21:33 Naslov sporočila: |
|
|
Marč, glej kaj je napisal grgr.
Grgr? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Stric Marč
Pridružen/-a: 22.09. 2012, 20:35
Prispevkov: 120
Kraj: Celje
|
| Objavljeno: 27 Avg 2015 08:41 Naslov sporočila: |
|
|
Na tistih dveh linkih, ki sem ti jih poslal, govorita avtorja o pripravi pitne vode iz deževnice, ki se zbira preko streh. Govorita o tem, da je za streho pomembna predvsem ravna kritina ( brez hraoavosti), da se ne nabira prah na njej. Celo nimata odklonilnega odnosa do bitumenskih kritin ( dahpapa, tegula). Priporočata pa žgano opeko ali skodle. Tudi salonitke že nekaj let nimajo več azbesta in so zato za položne strehe barak ali ut še kar primerne.Tisto rumeno barvo , ki jo je pri teguli zasledoval komentator, pa ni nujno bitumenska frakcija, pač pa pigmenti in barvila v nosilni podlagi. Pri dahpapi je karton oz. lepenka, največkrat iz recikliranega papirja. Seveda pa je izbira izključno tvoja. Gre za estetiko, praktičnost, pričakovanja in tudi strahove.
_________________
Stric Marč |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
grgr
Pridružen/-a: 28.03. 2010, 21:10
Prispevkov: 154
Kraj: Dolenjske toplice
|
| Objavljeno: 27 Avg 2015 14:46 Naslov sporočila: |
|
|
Hja, moja želja je bila imet deževnico za rezervo, torej za vsaj pogojno pitno. Ko sem se določil za Tegolo, ke dobavitelj in proizvajalec zagotavljal, da je povsem primerna za ta namen. Zdaj tega ne piše nikjer več...
Za prestrezanje kremenčevega peska in vsega ostalega uporabljam filtre iz filca. tega se da dobit pri proizvajalcu http://www.filc.si/sl/ napol zastonj (odpadke, prototipe itd. = par € za celo balo) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Stric Marč
Pridružen/-a: 22.09. 2012, 20:35
Prispevkov: 120
Kraj: Celje
|
| Objavljeno: 27 Avg 2015 18:09 Naslov sporočila: |
|
|
Čisto primerno si rešil problem. Če uporabljaš vodo za pitje, jo prekuhaj ali kloriraj. Gre za mikroorganizme, ki pridejo v deževnico iz zraka, prahu, ptičjih iztrebkov.na strehi in žlebovih.....
_________________
Stric Marč |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
katrinca
Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42
Prispevkov: 10188
Kraj: Maribor
|
| Objavljeno: 27 Avg 2015 21:06 Naslov sporočila: |
|
|
Hvala za informacije. Mi bodo prišle še kako prav. Prav danes smo si uporabniki lope št.5 v urbanem eko vrtu maribor namontirali streho. Privijačili smo impregniran ladijski pod. In že razmišljali kaj naj damo na vrh. Ker streho nam je projektant predvidel tako, da se s strehe vodo steka v notranjost lope, kjer imamo 1500l cisterno. A prej je bila streha premalo velika in se je cisterna le redko napolnila. upamo, da bo se s temi nekaj m2 nateklo malo več vode 
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
