Vse o vseh rastlinah

[vida]

Kompost brani rastline pred boleznimi Pozitivke torek, 31. januar 2012

Zraven pomoči pri kontroliranju bolezni prsti, kompost privlači deževnike, zdravi rastline z proizvodnjo rastnega hormona, in pomaga kontrolirati parazitske nematode.
Kompostni postopek lahko uniči dosti rastlinskih škodljivcev. Zaradi tega, bi morale biti bolne rastline termofilno kompostirane, namesto da se vrnejo na zemljo, kjer se bolezen ponovi. Koristni mikroorganizmi v termofilnem kompostu ovirajo, neposredno tekmujejo z, ali ubijajo organizme, ki povzročajo bolezni v rastlinah. Rastlinske patogene tudi jedo mikročlenonožci kot so pršice in skakači , ki se najdejo v kompostu.

Kompostni mikroorganizmi lahko proizvedejo antibiotik, ki zatrejo rastlinske bolezni. Kompost dodan zemlji lahko aktivira gene v rastlini, ki povečajo odpornost na bolezni, in jih tako bolje pripravi na obrambo pred rastlinskimi patogeni. Sistemsko pridobljena odpornost, ki jo povzroči kompost dodan zemlji, omogoči rastlinam odpornost na posledice bolezni kot je koreninska gniloba pri kumarah.

Preizkusi so pokazali, da ko je samo del korenin v izboljšani zemlji z kompostom, medtem ko so ostale korenine v bolni zemlji, še vedno lahko vsa rastlina pridobi odpornost na bolezen. Raziskave so pokazale, da se kompost bori tudi proti ovenitvi čilija (Phytophthora) in zatira pepelnato belo rjo na fižolu, (Rhizoctonia) koreninsko gnilobo pri črnem fižolu.

Zdaj je priznano da je lahko kontroliranje koreninske gnilobe z kompostom učinkovito kakor z sintetičnimi fungicidi. Le majhen del kompostnih mikroorganizmov lahko sproži odpornost na bolezni pri rastlinah, kar znova poudari pomembnost bioraznolikosti v kompostu.
Raziskave od Harry Hoitinka nakazujejo, da je kompost zaviral rast mikroorganizmov v rastlinjakov, ki povzročajo bolezni v zemlji. Leta 1987 je on in njegova ekipa znanstvenikov jasno pokazala da lahko kompost zmanjša ali zatre rastlinske bolezni, ki jih povzročajo trije smrtonosni mikroorganizmi Phytophtora, Pythium in Fusarium.

Pridelovalci, ki so uporabljali ta kompost pri sajenju, so zmanjšali izgubo pridelka od 25-75% do 1% brez uporabe fungicidov. Študija kaže, da sterilna zemlja lahko nudi idealne pogoje za mikroorganizme ki povzročajo rastlinske bolezni. Medtem, ko bo zemlja bogata z raznolikimi mikroorganizmi, kakor se najdejo v kompostu, neprimerna za širjenje bolezenskih organizmov.

V resnici, je tudi kompostni čaj pokazal lastnosti zmanjševanja bolezni pri rastlinah. Kompostni čaj je narejen z namakanjem zrelega, toda ne preveč zrelega komposta v vodi od tri do dvajset dni. Čaj se potem filtrira in razprši nerazredčen po rastlinah, s tem prekrije liste s kolonijami bakterij. Ko se razprši po semenih rdečega bora, na primer, se rja močno zmanjša. Gliva, ki povzroča oidij (Uncinula necator) na grozdju je bila učinkovito zatrta z kompostnim čajem, ki je bil narejen iz komposta govejega gnoja.

»Kompostni čaji se razpršijo na pridelke, da prekrijejo površino listov in v resnici zasedejo prostor, ki bi ga lahko kolonizirali patogeni organizmi,« navaja en raziskovalec, ki dodaja, »Na rastlini je omejeno število mest, kjer lahko bolezenski patogeni okužijo rastlino, in če ta mesta zasedajo koristne bakterije in glive, bodo pridelki odporni na infekcije.«

Zraven pomoči pri kontroliranju bolezni prsti, kompost privlači deževnike, zdravi rastline z proizvodnjo rastnega hormona, in pomaga kontrolirati parazitske nematode. Kompost kot »biopesticid« postaja vedno bolj učinkovita alternativa kemičnim ubijalcem žuželk.

Ti »načrtovani komposti« so narejeni z dodajanjem mikroorganizmov, ki ubijajo škodljivce, končni kompost ima posebne lastnosti uničevanja škodljivcev. Biopesticidi se morajo registrirati pri državnem uradu U.S. EPA in gredo pod enako proceduro testiranja kot kemični, da se ugotovi njihova učinkovitost in varnost.

In končno, kompost uniči seme plevela. Raziskovalci so opazovali, da po treh dneh v kompostu pri 55°C, so vsa semena osmih vrst bila uničena.
_________________
užitni rajski vrt

[MARIJAV]

Zanimivo. Ali je to kompost narejen na kak poseben način ali pa je to čisto običajen kompost, ki ga po plasteh zlagamo?
_________________
ŽIVETI NA PODEŽELJU JE NAJLEPŠE!

[vida]

Kompostni čudeži Pozitivke

Kompost lahko razkroji strupene kemikalije – bencin, dizel, mast, gorivo za reaktivna letala, olje, premaze za les, PCB-je, odpadke rafinerij, insekticide, herbicide, TNT…

Kompostni mikroorganizmi ne spremenijo samo organskega materiala v humus, ampak lahko razkrojijo strupene kemikalije v bolj preproste, prijazne, organske molekule. Te kemikalije vključujejo bencin, dizel, gorivo za reaktivna letala, olje, mast, premaze za les, PCB-ji, odpadki rafinerij, insekticidi, herbicidi, TNT, in ostali eksplozivi.

V enem od eksperimentov v katerem so kompostnim kupom dodali insekticide in herbicide, so se insekticidi popolnoma razkrojili, herbicid (triazin) se je razkrojil 98.6% po 50 dneh kompostiranja. Zemlja onesnažena z dizelskim gorivom in bencinom je bila kompostirana, in po 70 dneh v kompostnem kupu, je skupna količina goriva bila zmanjšana za okrog 93%.

Onesnažena prst z herbicidom Decimba pri stopnji 3000 delov na milijon (ppm) je pokazala nično stopnjo zaznavanja stopnje onesnaženosti z strupenimi snovmi po le 50 dneh kompostiranja. Če ne bi kompostirali, bi takšen postopek razkroja normalno trajal leta.

Zgleda da kompost močno veže kovine in preprečuje njihov vnos v rastline ali živali, s tem preprečuje prenos kovin iz onesnažene zemlje v prehranjevalno verigo. Eden od raziskovalcev je hranil podgane z zemljo onesnaženo s svincem, nekatere so dobivale s kompostom, ene brez. Zemlja s kompostom ni proizvedla nobenih škodljivih učinkov, zemlja brez komposta je proizvedla nekaj škodljivih učinkov.

Rastline ki so rasle v zemlji onesnaženi s svincem z dodatkom 10% komposta, so pokazale zmanjšanje pri vnosu svinca v rastlino za 82.6%, v primerjavi z rastlinami, ki so rasle v zemlji brez komposta.
Glive v kompostu proizvedejo snovi, ki razbijejo nafto, tako omogočijo da postane hrana za bakterije. En človek je kompostiral kup žagovine onesnažene z dizlskim gorivom, je rekel, »Testirali smo kompost in nismo našli nič goriva! « Kompost ga je očitno »pojedel« vsega.

Glive tudi proizvajajo encime, ki se lahko nadomestijo klor v izdelavi papirja. Raziskovalci na Irskem so odkrili, da lahko glive ki jih dobijo iz kompostnih kupov, zagotovijo poceni in organsko alternativo strupenim kemikalijam.

Kompost je bil tudi uporabljen v zadnjih letih [b]za razkroj ostalih strupenih kemikalij. Na primer, onesnažena zemlja z klorofenolom je bila kompostirana z šoto, žagovino in ostalimi organskimi materiali in po 25 mesecih se je koncentracija klorofenola zmanjšala za 98.73%.
Onesnaženje z freonom se je zmanjšalo za 94%, PCPji za 98% in TCE za 89-99% v ostalih kompostnih poskusih. Nekaj tega razkroja je zaradi truda gliv pri nižjih (mesofilnih) temperaturah.

Nekatere bakterije imajo apetit celo za uran. Derek Lovley mikrobiolog, je delal z bakterijami, ki običajno živijo 198 metrov pod Zemljo. Ti mikroorganizmi bodo pojedli, potem izločili uran. Kemično spremenjen izločen uran, postane netopen v vodi kot rezultat mikrobiološke prebavnega procesa, in se lahko na koncu odstrani iz vode.

Avstrijski kmet je trdil, da so mikroorganizmi, ki jih dodal na svoja polja preprečili onesnaženje z radiacijo od nesreče v Černobilu. Sigfried Ljubke je pošprical svoje zeleno gnojilo s kompostnimi mikroorganizmi, tik preden jih je podoral. Ta praksa je proizvedla zemljo bogato s humusom in obilno z mikroskopskim življenjem.

Po Černobilski nesreči, so bili pridelki iz njegovega področja prepovedani za prodajo, zaradi velike vsebnosti radioaktivnega cezija. Vendar, ko so uradniki testirali Lukove pridelke, niso našli sledi cezija. Uradniki so ponovili večkrat teste, saj niso mogli verjeti, da bi lahko bila ena kmetija brez radioaktivnega onesnaženja, medtem ko so okoliške kmetije bile onesnažene. Lubke je domneval, da je humus preprosto »pojedel« cezija.

Kompost je sposoben tudi odstraniti TNT iz onesnažene zemlje. Izbrana metoda za uničenje onesnažene zemlje je do zdaj bilo sežiganje. Vendar, je kompostiranje dosti cenejše, in pridela material, ki ima vrednost (kompost), v nasprotju z sežiganjem, ki proizvede strupen pepel. Ko jo vojska v Oregonu, kompostirala 15.000 ton onesnažene zemlje namesto, da bi jo sežgali, je prihranila približno $2.6 milijona dolarjev.

Čeprav je bila zemlja močno onesnažena z TNTjem in ostalimi eksplozivi, po kompostiranju v zemlji niso našli nobenega eksploziva. In zemlja je bila obnovljena »v boljšem stanju, kot pred onesnaženjem« . Podobni rezultati so dobili v zračni bazi v Severni Karolini, podmorniški bazi v Washingtonu, vojaška baza v Kanzasu, in Nevadi.

Vojska ZDA je ugotovila, da bi lahko prihranili stotine milijonov dolarjev, če bi kompostirali namesto sežigali, pri čiščenju starega streliva. Zmožnost kompostiranja strupenih kemikalij je še posebej pomembno, ko upoštevamo da iz skladišč odteka različni materiali v zemljo. Ter bi stroški za čiščenje teh ostankov z standardnimi postopki dosegli vrednost $750 milijard dolarjev, medtem ko v Evropi bi lahko dosegli med $300-400 milijard.

Kakorkoli se zdi kompost kot idealni čistilec, vendar ne more vsega pozdraviti. Težke klorove kemikalije kažejo precejšno odpornost na razkroj z mikroorganizmi. Očitno so stvari, ki jih tudi glive izpljunejo. Na drugi strani se je pokazalo nekaj uspeha pri PCBjih, v kompostnih poskusih na Michiganski državni univerzi leta 1996. V najboljših rezultatih se je razkrojilo 40% PCB-jev. Kljub klorovi naravi PCB-jev, so raziskovalci uspeli dobiti dovolj mikroorganizmov, ki so uspeli prebaviti stvar.

Tukaj je tudi hudobnež Clopyralid (3,6-diklorofenolna kislina), herbicid ki ga proizvaja Dow AgroScience ki je onesnažil veliko komercialnih kompostarn v začetku 21 stoletja. Običajno so prodaja pod tržnimi imeni Transline™ , Stinger™ , in Comfort™ . Te kemikalije imajo nenavadno lastnost, da ko gredo skozi kompostni proces, puščajo ostanke za sabo, ki so kemično še vedno aktivni. Rezultat je onesnažen kompost, ki lahko ubije nekatere rastline.
Celo kompost ima lahko slab dan.
_________________
užitni rajski vrt

[vida]

kakor sem razbrala na hitro, je to kompost ki ga zlagamo po plasteh in mora imeti temperaturo nad 55°C da se škodljive bakterije razgradijo, tudi čez zimo naj temperatura ne bi padla. Kompost mora imeti pravšnje razmerje med ogljikom in dušikom, tako rabi tudi živalske ali celo človeške iztrebke.

več o tem še:
na pozitivkah kar nekaj člankov
_________________
užitni rajski vrt

[katrinca]

Zelo zanimivo. Potem mogoče razgradi tudi strupe v cigaretnem filtru!??
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin

[Bety11]

Odlične informacije....Potem definitivno izdelujem WC od zunaj, skrit...

Preberite ta prispevek in oglejte si priloge youtuba....

http://rastline.mojforum.si/rastline-about7646.html
_________________
Rada vrtnarim

[labia]

Zanimivo branje vida.
Bi pa dodal, da je termofilno kompostiranje v bistvu kompostiranje pri višji temperaturi, kar se zgodi, če kompostiramo v tistih plastičnih velikih praktično zaprtih kompostnikih. Za celoten postopek je dovolj nekaj mesecev ( recimo pol leta). Temperatura v središču ne sme pasti pod 40 stopinj, običajno je 60 do 70 stopinj, kar ustvarijo same bakterije.

Glede kompostnega čaja: V vedro vode damo pest takega komposta in približno dan ali dva vpihavamo zrak (recimo črpalka za akvarije). To je nujno, ker bakterije za razkroj to rabijo. Taka tekočina se najprej zelo peni potem pa postane bolj temno motna in nekoliko gostejša. Ko se penjenje konča je postopek zaključen. To tekočino potem redčimo z vodo nekako v razmerju 1 proti 10 in uporabljamo za foliarno tretiranje.
Nekaj o tem je tukaj:
http://www.finegardening.com/how-to/articles/brewing-compost-tea.aspx
in video tukaj:
http://www.youtube.com/watch?v=n8QHLkkrQsA

Glede razkroja strupov v kompostu: Nikakor nebi priporočal uporabo take zemlje za pridelavo zelenjave, ki jo konzumiramo. V zemlji namreč še vedno ostane vsaj 10% teh strupenih snovi. Odvisno od vrste onesnaženosti ( strup, insekticidi, težke kovine,....) pa lahko tudi do 100% teh snovi ostane v takem kompostu in rastline potem to vsrkajo vase. Postopek na vsak način deluje na razkroj različnih primesi, vendar različno. Tak kompost je uporaben kvečjemu za okrasne rastline v lončkih.
Vsekakor pa je kompostiranje pri povišani temperaturi boljše in ima kup pozitivnih učinkov (ki so v tekstu našteti) poleg skrajšanja časa kompostiranja. Tako, da to metodo samo priporočam v vsakem primeru.

lp labia

[mfranc]

[metuljc]

[mfranc]

Ja, vidiš nikoli si nisem vzel časa, da bi tole zaprmej razčistil - raje sem bentil, ker se mi je tam, kjer sem nametal kompost prvo pojavil cel kovter mladih sadik, "plevela" . To dam v narekovaj, ker si ne upam nobene rastline več klicati s psovko plevel .

Seveda, lahko nisem dosegel vedno prve stopnje, termofilne faze, sem pa vedno dosegel toploto, močo, nabrekanje? semen. Tu se mi samo nekaj "šajna" o dormanci semena, katero se zelo različno odziva na zgoraj navedene vplive....Se mi zdi, da so celo semena, ki semenijo šele naslednje leto?

LP
_________________
mfranc

[metuljc]

Franc, vsa semena nimajo dormance, ta je značilna za semena rastlin, kterih mlade rastlinice bi, če bi seme kalilo jeseni, preko zime propadle, torej je značilno za rstline alskih, arktičnih predelov, pa še za katere, seveda. podobno prilagoditev, a za preživetje sušnega in vročega obdobja bomo srečali pri semenih stepskih, sredozemskih,....območij. So tudi mnoga semena, ki takoj, ko so zrela, kalijo, potem ne, in se kalivost spet pojavi čez daljši čas. če me spomin ne vara, sodi medne, recimo, teloh.
Na splošno pa mnoga semena različnih vrst ostajajo v prsti, lahko precej globoko, v tako imenovani talni semenski banki (saj veš, bager razgali zeml,jišče, pa se kar naenkrat pojavi na prsti mak,......semena nsio prišla, vsaj večina ne, od "kdo ve kje", ampak so bila v prsti ves čas prisotna.
Uf, bi se dalo še marsikaj napisati.
Ja, vse to so strategije preživetja v hudi konkurenci med semeni iste in različnih vrst. Del tega na lastnem vrtu opazimo, vsega seveda ne, ker posegamo vmes s svojimi razllogi.

[mfranc]

Ja vidiš, sem rekel da sem pri "plevelih" malo bos - edino že omenjene preproge plevela na s kompostom pognojenih gredah so kruta realnost .....

LP
_________________
mfranc

[muha]

mfranc, tudi sama opažam, da se kompostni kup, kadar namečem nanj naenkrat več svežega materiala, krepko ogreje. Ampak le v sredini. Okoli po obodu se sproti hladi. Se pravi, tudi če toplota uniči semena, bodo, vsaj pri meni, na obodu ostala. Če naj bi bil ves kup segret, potem bi verjetno ob strani morali dati primerno izolacijo?.

[labia]

Huh, muha si pa postavila zanimivo vprašanje.
Sigurno je res, da ima obod temperaturo okolice, v centru kupa pa je temperatura najvišja. Verjetno bi bilo idealno, če bi ves kup imel enake stopinje, da bi se enako razkrajal. Verjetno je boljša predelava komposta v večjem kupu.
Sedaj pa dodajmo izolacijo (recimo stiropor). Kaj se zgodi? Temperatura na obodu in sredici, torej povsod, naraste za recimo 5 ali 10 stopinj.
Izboljša se razkroj bližje obodu, sredica morda postane prevroča ( za gliste vsekakor).
Verjetno pa je kar dobro, da so temperature različne, tako se lahko gliste odmaknejo od sredice na njim ustrezno temperturo. Tudi če sredica doseže 90 stopinj je na obodu recimo 25 ( sedaj pozimi heh -10) se gliste naselijo v njim ustrezno temperaturno območje izven sredice. V sredici pa bolj delujejo mikroorganizmi, tako je za vsakogar nekaj.

Bom moral nekaj več prebrati o tej temi, ker je zelo zanimiva, rezultati pa vsekakor koristni in uporabni.

lp labia

[mfranc]

Muha, res za ta pravi kompostni kup rabimo kar nekaj prostora - sicer pa tule ne vem če smo že omenjali še predpripravo: Material se prvo meče na poseben kup, da oveni in ko ga je zadosti, kritična masa za termofilno "reakcijo", se doda na kompostni kup. Tako delajo (mo) mali vrtičkarji, večji pač takoj mečejo in podaljšujejo kompostni kup.

Kompostni kup naj bi se prekril, izoliral z kako organsko snovjo; listjem, slamo, suho travo, (plevelom ) celo šota je OK, samo draga je ...
Tudi 10-15 cm zemlje dajejo gor; vse to naj bi bil plašč, ki diha in dovoli izpust plinov in dostop kisika, ki je nujno potreben za oksidacijo, po domače gorenje.
Eni prekrijejo s plastiko, ki pa ima malo drugačno funkcioniranje , verjetno je dobro vsaj na sredini postaviti zračnik.

Pa moje praktično videnje ; da se kup hudo zagreje smo že vsi kompostarji videli, visoka temperatura je tudi čisto pri vrhu (govorim pa o normalnem poletnem kompostiranju). Če zgornja plast ni bila vključena v dovolj visoke temperature, se bo "pregrela" v naslednji rundi materiala, ko bo pokrita z novim materialom. Stranski material v kompostnikih pa je žal res lahko podhlajen (in presuh) to se vidi tudi pri praznjenju kompostnika.

Ko sem rabil in prideloval več komposta, sem ob stranice naložil karton, mislim da je v prvi termofilni fazi kar dobro funkcioniral, v naslednji so ga z veseljem popacale gliste.

Se pa tudi strokovnjaki ne morejo zmeniti za točen recept pridelave ; eni po končani termofilni fazi (mišljen je cel kompostni kup, narejen v istem času) kup dobro premešajo in pustijo kompost zoreti, drugi prepovedujejo vsako premetavanje....

LP
_________________
mfranc

[ajdi]

Sama zlagam po novem kompost sproti. Trudim se, da izmenjujem dušik in ogljik. ker pa imam kompost velik 100x100cm je to malo, da bi se lahko ogrel do sten. Približno dva meseca imam ob zunanjih stenah komposta dodatno še razrezan volnen tepih. Sedaj opažam, da je kompost topel in vlažen do sten. Tudi tam je polno deževnikov. Tudi po vrhu ga vedno pokrijem s takim tepihom, da se ne presuši. Sem zelo zadovoljna.
_________________
Ajdi