Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

zuf · Nazadnje urejal/a zuf 11 Dec 2013 04:39; skupaj popravljeno 160 krat

Gozdni vrt

Izraz gozdni vrt je nagajiv izraz.
Pri temu načinu vrtnarjenja ne vzgajamo zelenjave v gozdu.
Prav tako ne sadimo sadnih dreves sredi gozda.

video predstavitve in vodiči:

- gozdni vrt v Vitanju
- vloga zastirke pri negi sadnih dreves
- nega novo posajenih sadnih dreves
- ustvarjanje rastlinske združbe

Kaj je gozdni vrt, kakšne so njegove značilnosti? Kako ga ustvariti in negovati?

Glavni namen gozdnega vrta:

- biološka trajnost, zmožnost vzdržljivosti pri vremenskih neprilikah ipd.
- produktivnost, povečini je pridelek zelo raznolik
- ne zahteva veliko energije za vdrževanje

Je habitat v katerem raste pestra združba rastlin, s poudarkom na trajnicah, njihovi užitnosti ter uporabnosti. Prevladujejo sadna drevesa, grmi in grmičevje, začimbe, zelišča, divje samonikle rastline, rastline za čebeljo pašo, trajna zelenjava ipd. Gozdni vrt lahko ustvarimo iz njive, travnika, gozdnega robu, na večji ali manjši površini, na vasi ali v urbanemu okolju. Pomembna značilnost zasaditve so primerne razdalje med višjimi sadnimi drevesi, kar omogoča dobro osončenost rastlin v spodnjih plasteh, kjer rastejo sadne grmovnice, zelišča, začimbe, trajna zelenjava ipd. Rastline so skrbo posajene v rastlinske združbe, kar zmanjša tekmovalnost in poveča simbiozo. Pri ustvarjanju posnemamo naravna načela, procese in vzorce, ki vodijo v samozadosten, stabilen in zdrav habitat. Proces ustvarjanja ne potrebuje velikih vložkov energije, kasneje pa se posegi še dodatno zmanjšajo.

Glavne značilnosti, ki prispevajo k stabilnosti in samozadostnosti tega sistema:

- velika raznolikost vrst s poudarkom na simbiotskih povezavah med njimi
- skrbna vključitev rastlin, ki povečajo rodnost, npr. fiksatorji dušika
- uporaba dinamičnih akumulatorjev (rastline z globokimi koreninami, ki črpajo minerale globoko iz zemlje in jih prinašajo v zgornje plasti zemlje, kjer so na voljo drugim rastlinam)
- rastline izbrane zaradi njihove zmožnosti privabljanja koristnih predatorjev, ki vzpostavljajo ravnotežje škodljivcev
- uporaba sort, ki so odporne na bolezni
- povečana vloga drevesne strukture in odpadlega listja, ki izboljša kroženje snovi in hranil ter poveča odpornost na sušo
- gradnja rodne in kvalitene zemlje

Fijeroga nad Koprom - Gozdni vrt - zasaditev sadnega drevja, sadnega grmičevja, začimb, zelišč, okrasnih trajnic, zelenjave ipd.

- - - - - - - - - - - - - - - - - -

Gozd kot naravna učilnica za ustvarjanje gozdnih vrtov

V gozdu se krošnje dreves dotikajo in prepletajo med sabo. Pod njimi oziroma na gozdnih tleh rasejo le sencoljubna grmovja, drevesni podmladek in sencoljubne zelnate rastline. V primeru gozdnega vrta je drugače. Tam večinoma sadimo sadna drevesa in grme s primernimi razdaljami za dobro osončenost. Optimalno je, da krošnje teh dreves niso sklenjene, kar spusti dovolj svetlobe do nižje rastočih rastlin. Čeravno ne ustvarjamo gozda, bomo v gozdu našli vzorce, ki jih bomo opazovali, nato pa deloma uporabili in posnemali pri ustvarjanju gozdnega vrta. Pomemben vzorec, ki mu bomo namenili veliko pozornosti, je slojnost.

Gozdovi so življenje! Življenje podpira življenje in človek je nitka v mreži življenja. Gozdovi so nekoč pokrivali skoraj vso kopensko površino in so bili tukaj veliko prej kot ljudje. Gozdovi so tisti, ki so ustvarili človeku prijazno okolje in še vedno igrajo temeljno vlogo pri podpori Zemeljskega ekosistema.

Kdo je najboljši vrtnar? Vprašajte se: »Koliko ima spretnosti, izkušenj in uspeha? Kakšen sistem vzgoje rastlin je razvil, kako je ta sistem stabilen in energijsko učinkovit? Kdo bi bil ta vrtnar, ki vse to zelo dobro obvlada?« Narava! Izkušnje ima s trajnostnimi, samooskrbnimi, stabilnimi ekosistemi - gozdovi. Narava človeka uspešno podpira, hrani, mu nudi zavetje in življenje nasploh. Ni je potrebno osvojiti, ji vladati in jo kontrolirati. Ne kličemo jo brez razloga "Mati Narava". Nudi nam vse, kar potrebujemo za življenje in ena od teh stvari je sposobnost, da jo posnemamo in z njo sodelujemo!

Gozd je ena izmed najlepših in najučinkovitejših oblik življenja na zemlji. V gozdu je življenje na vsakem koraku! Predstavlja bogastvo biotske raznovrstnosti, rodnosti, prepletenosti dreves in drugih rastlin, ki zapolnjujejo vsak možen prostor. Rastline so samo ena od mnogih oblik življenja v gozdu. Gozdovi sami sebe podpirajo brez človekove pomoči in so hkrati dom za približno 50-90% vse svetovne kopensko živeče biodiverzitete - vključno z opraševalci in divjimi sorodniki mnogih kmetijskih pridelkov (Vir: WWF Living Planet Report 2010). Tropski gozdovi vsebujejo med 10-50 milijonov vrst, preko 50% vseh vrst na planetu. Deževni gozdovi pokrivajo 2% zemeljske površine in 6% njene kopenske mase, in vendar so dom za več kot polovico svetovnih rastlinskih in živalskih vrst.

Želimo vzgajati hrano učinkovito, trajnostno, sonaravno? Želimo vrtnariti oziroma ustvarjati stabilne, učinkovite in lepe ekosisteme, ki ne bodo nudili samo hrane, ampak tudi življenski prostor? Poglejmo malo bolje v gozdove, ki odlično delujejo brez naše pomoči. Ni košnje, pletja, škropljenja ali prekopavanja. Ni pesticidov, herbicidov in kemikalij. Tudi gozdni vrtovi delujejo po istih načelih, saj imajo veliko skupnega z gozdovi! Manj posegov, večja učinkovitost, naravna hrana in življenjski prostor so vrline gozdnih vrtov. Če pogledamo izven naše posodobljene kulture, do najbolj naprednih in življenjsko bogatih naravnih rastočih ekosistemov, je jasno razvidno, da je delo z naravo pametna in najbolj učinkovita pot k trajnostni vzgoji hrane in ustvarjanju življenskega prostora. Lahko ustvarjamo sonaravne ekosisteme, polne življenja, hrane, lepote in varnosti. Bistvo je v opazovanju in posnemanju narave, v negi in v sodelovanju z njo.

Pogled iz gozda - Fijeroga nad Koprom

- - - - - - - - - - - - - - - - - -

Slojnost in zapolnjevanje prostora

S posnemanjem vzorcev iz narave bomo veliko lažje ustvarjali. Pomemben vzorec na katerega bomo pozorni je slojnost. Gozdni vrt temelji na vzorcu slojnosti, ki se pojavlja v naravi, posebej na gozdnem robu oziroma v mladem nastajajočem gozdu. S tem vzorcem narava poskrbi za učinkovito rabo prostora, zato bomo vzorec pozorno opazovali in uporabili pri ustvarjanju. Najvišji sloj v gozdnem vrtu predstavljajo drevesa. Posajena so dovolj narazen, tako omogočimo dobro osončenost, saj med in pod drevesa vključimo nižji sloj - grme in grmičevje. Preostali prostor zapolnijo zelnate rastline. Nato smo že v sloju pod zemljo, kjer rastejo gomoljnice, čebulnice in korenovke. Poleg tega je tukaj še vertikalni sloj - plezalke in vzpenjavke. Vse te rastline so skrbno posajene. Namen je simbioza rastlin, ki se podpirajo med sabo in poskrbijo za zdravje in stabilnost celotnega habitata.

1. Najvišji drevesni sloj - krošnja (oreh, hrast, kostanj, češnja, hruška, mokovec, skorš, nešplja, breskev, marelica, kaki, figa, kutina, asimina, jablana, ringlo, čremsa, jerebika, murva, ...)

Drevesa predstavljajo jedro gozdnega vrta. Drevesa opravljajo funkcije, ki jih človek ne more povsem razumeti, so osnova za človeka! Upoštevajo se razdalje med drevesi, značilnosti dreves, podnebje, zemlja in še mnogo drugih stvari. Uporabnost dreves v gozdnem vrtu je pestra. Poudarek je na užitnosti plodov, ki jih drevesa nudijo, nudijo pa tudi les, zdravila, senco, lepoto. Ustvarjajo mikroklimo. Posadimo jih lahko zaradi lepega šumenja listov. Vežejo lahko dušik. S pomočjo dreves ustvarjamo veterne zaščite in sončne pasti. Z malo opazovanja in razmišljanja lahko naštejemo še ogromno drugih koristi.

2. Nizka drevesa in veliki grmi, ponavadi posajena med in pod drevesno krošnjo (leska, dren, bezeg, rakitovec, forsitija, šmarna hrušica ter drevesa na šibkih podlagah)

3. Grmičevje, večinoma tolerirajo senco (kosmulja, ribez, josta, aronija, češmin...)

Tako kot pri drevesih je tudi koristnost grmov in grmičevja raznolika. So pomemben del gozdnega vrta, saj z njimi zapolnimo prostor med, pred in pod drevesi. So dragoceni, saj že v začetnih letih nudijo plodove ter ostale koristi. Prav tako nudijo lepoto. So bistven del veternih zaščit ter sončnih pasti.

4. Zelnate rastline, večinoma trajnice (trajna zelenjava, zelišča, trave, začimbe, samonikle rastline, ...)

Sem spada veliko različnih vrst rastlin, ki zapolnijo nižji sloj v gozdnem vrtu. Raznolikost in koristnost teh rastlin je ogromna.

5. Pokrovne rastline (se plazijo oz. pokrivajo tla - jagode, kapucinke in podobno)

6. Korenovke, čebulnice in gomolji (krompir, topinambur, hren, pastinak, korenček, ...)

Rastline, ki rastejo oz. jih gojimo zaradi gomoljev, korenin, čebulic. Sem spadajo krompir, čemaž, čebula, česen, hren in mnoge druge. Lahko so zelenjava, začimbe ali zdravilne rastline. V ta sloj štejemo tudi čebulnice kot so tulipani, irisi, narcise, žafran in ostali. So v veliko pomoč pri zasaditvi okoli sadnega drevja, saj pripomorejo k zdravju dreves.

7. Vzpenjavke in plezalke (trta, kivi, fižol, bršljan, srobot, hmelj, šisandra, ...)

To so rastline, ki se vzpenjajo ali plezajo. Nudijo hrano, lepoto. Z njimi lahko ustvarjamo veterne zaščite, žive meje, privabljamo opraševalce, zagotavljamo senco in drugo.[i]

- - - - - - - - - - - - - - - - - -

[i]Fijeroga nad Koprom

Nekaj značilnosti gozdnega vrta

Visoka produktivnost

Učinkovita raba in zapolnjevanje prostora s pestro rastlinsko združbo zagotavlja visoke in pester donose. Biotska raznovrstnost zagotavlja preskrbo s hrano skozi vso leto.

Naravna zastirka, kompost in gnojilo

Odrasel gozdni vrt sam zastira zemljo in s tem zadržuje vlago. Velik obseg odpadlega listja in druge organske snovi se kopiči, zastira zemljo in ustvarja humus. Različni organizmi, kot so deževniki, razgrajujejo organsko snov in sodelujejo pri naravnem procesu kompostiranja. Gnojilo je torej prisotno in ga ni potrebno vnašati. Poleg tega je poskrbljeno z zdravje in živost tal.

Naravna skrb za škodljivce

Nobene potrebe po kemikalijah ni! Gozdni vrt nudi življenje naravnim plenilcem, ki se znebijo škodljivcev - pustimo naravnim strokovnjakom, da opravijo svoje delo. Plenilskim žuželkam zagotovimo stalno prebivališče (naravni ekosistem) in obilje virov hrane (cvetovi bogati z nektarjem) in prišli bodo sami! Živ ekosistem bo privlačil ptice in druge večje plenilce ter dodatno prispeval k naravnemu zatiranju škodljivcev.

Prožnost skozi biotsko raznovrstnost

V naravi ne obstajajo ogromna območja ene same vrste rastlin ali rastlin v čednih vrsticah. Narava ljubi biotsko raznovrstnost, ne monokultur! Zasaditev različnih vrst rastlin ustvarja naravno sinergijo, ki koristi vse vpletene rastline. Rastline, kot posledica, so odpornejše na škodljivce in bolezni, produktivnejše in lepše na pogled!

Preprosta izboljšava tal

Narava vedno stremi k izboljšavi prvotnih tleh. Eden izmed načinov je zastiranje tal z biomaso. V naravi rastlina raste, nato odmre in razpade na mestu, kjer je rasla. Listje odpade in zastre tla. Akumulacijo bimoase lahko v prvih letih pospešimo in tako okoli drevja in grmičevja ter ostalih gojenih rastlin preprečimo rast plevelu, pognojimo mladike, zadržuje se vlaga, izboljšuje in ustvarja se prst.

zuf · Objavljeno: 16 Sep 2009 13:00 Naslov sporočila:

Zasaditev gozdnega vrta

Kako zasaditi gozdni vrt?! Pomembna je površina na kateri bomo ustvarili gozdni vrt. Lahko začnemo z njivo, travnikom ali trato. Mogoče je začetna površina zaraščena z lesko ali robido. Tudi gozd in gozdni rob sta potencial za ustvarjanje gozdnega vrta. Nekdo bo ustvarjal na naklonih ali pa na ravnem, nekdo na Primorskem, drugi na Gorenjskem. Načinov zasaditve je toliko, kolikor je posameznikov, ki jih ustvarjajo. Konkretna zasaditev je poleg zgoraj naštetih odvisna še od mnogih drugih dejavnikov. Med njimi so posameznikove potrebe in želje, podnebje, lega, koliko je na voljo prostora, od kakovosti in tipa zemlje in podobno.

Tukaj se bom osredotočil predvsem na:
- razdalje med posajenimi rastlinami
- prvotne površine, ki so lahko raznolike in imajo vpliv na tehniko zasaditve

Razdalje

Najprej nekaj osnovnih smernic glede razdalj med posameznimi rastlinami. Dobro prikažejo osnovno sestavo gozdnega vrta, poleg tega so eden najpombnejših elementov pri zasaditvi. Skice so simbolične, torej ne prikazujejo konkretnih zasaditev, ne upoštevajo smeri neba, lego, naklone, vetra in drugih pomembnih stvari.

Zasaditev z minimalnimi razdaljami

Razdalje med visokimi drevesi so šest metrov ali več. Takšna razdalja se upošteva tudi med srednjimi drevesi. Razdalja med nižjimi drevesi je približno tri metre. Razdaljo treh metrov upoštevamo tudi pri grmih, medtem ko grmičevje sadimo približno meter do dva narazen.

Zasaditev je raznolika, saj gre za preplet slojev. To je bistveni del gozdnega vrta, saj različne vrste rastlin, ki predstavljajo različne sloje posadimo sem in tja in tako izkoristimo prostor, ki nastane med njimi. Seveda pa moramo upoštevati razdalje, ker v nasprotnem primeru zasadimo preblizu skupaj.

Zgoraj skicirana zasaditev ni optimalna. Želimo čim večjo pestrost in število rastlin, vendar nimamo zadosti prostora. Ta želja se hitro pokaže v pregostem sajenju. Šest metrov med visokimi drevesi je v večini primerov namreč bistveno premalo za učinkovit gozdni vrt. Če opazujemo hruško na sejancu, vidimo, da že premer njene krošnje z lahkoto doseže šest metrov in več, da o višini ne govorimo. Če torej poleg nje posadimo še eno hruško, se bosta čez desetletje že dobro prepletali, pod njima pa bo zelo senčno, kar onemogoča rast rastlin v nižjem sloju pod drevesi, premalo bo zraka med drevesi, kar poveča bolezni ipd.

Torej, pri neoptimalnih razdaljah višja drevesa in grmi sklenejo krošnje in se morajo prilagajati druga drugi. Rezultat je slaba osončenost celega nasada, veliko sence v spodnjih slojih, tekmovanje za prostor, pridelki na rastlino so bistveno manjši, rastline silijo v višino, pridelek je težko dosegljiv.

Zasaditev z optimalnimi razdaljami

Zagotovo je to najboljša možnost. Osončenost v sestoju je večja, zato je nižji sloj rastlin pod drevesi in med njimi bistveno bolj bogat in rodoviten. Tudi tukaj sadimo različne vrste rastlin mešano, sem in tja, da zapolnimo vmesni prostor oz. slojnost. Vedeti moramo končno velikost in širino rastlin, tako bomo lahko določili razdaljo med njimi in ocenili število posajenih rastlin. Pred zasaditvijo se pozanimamo kako visoko in široko bodo posamezne rastline zrasle in jim damo toliko prostora, kot ga potrebujejo. Opazovanje osamelcev različnih vrst rastlin v bližnji okolici je ključno. Osamelc je izraz za drevo oz. rastlino, ki raste nemoteno, sam, v vsem svojem potencialu. Takšne rastline se lahko nemoteno razvijejo do svojega potenciala. Osamljena mogočna drevesa sredi travnika so dober primer. V gozdnem vrtu rastline niso na samem, a vendar jim pri zasaditvi zagotovimo čim več prostora, da se razvijejo v vsej svoji velikosti in potencialu.

Razdalja med visokimi drevesi je približno 10-20 metrov ali več. Zelo pomebmno je, da se izogibamo stikanju krošnje dreves, saj želimo dobro osončenost drugih dreves in nižjih slojev. Drevesa posadimo toliko narazen, da v svojem potencialu ne bodo sklenili krošnje, ampak bo med njimi ostalo še vsaj meter in pol prostora. Med nižjimi drevesi (do 6m visoka in 3m široka) so razdalje približno 5 metrov ali več. Takšna razdalja velja tudi za grme (do 6 metrov višine). Nizko grmičevje sadimo bližje skupaj, kar zapolni mnogo prostora in omogoči veliko dodatnega pridelka.

Kot sem že omenil, pri razpršeni zasaditvi rastline rastejo v svojem potencialu. Ni se jim potrebno prilagajati. V primerjavi z pregosto zasaditvijo so pridelki pri optimalni zasaditvi na rastlino večji, pestrost in donos v nižjih slojih pod drevesi je bistveno večja.

- - - - - - - - - - - - - - - - - -

Prvotne površine

Velik vpliv na ustvarjanje, zasaditev in nego gozdnega vrta imajo začetne prvotne površine.

Gozd in gozdni rob

Seveda se je ustvarjanja gozdnega vrta smiselno lotevati tudi na podlagi že obstoječih gozdnih površin, ne pa zgolj na golem ozemlju. Z malo energije in nege se usmerimo v izboljševanje pogojev že rastočim plodnim rastlinam v gozdu in na gozdnem robu (drnulje, šipek, robide, črni trn, šparglji, kostanj itd.) - Janez Božič

Gozd, sploh pa gozdni rob nam v Sloveniji nudi lepo osnovo za ustvarjanje. Gozdovi vsebujejo rastlinske združbe, vzorce in ostale temelje, ki nam pomagajo pri ustvarjanju, razumevanju in negovanju gozdnih vrtov.

Travnik

Na travniku brez težave ustvarimo gozdni vrt. V nadaljevanju te teme je ta način dobro predstavljen na konkretnem primeru v Vitanju, kjer sem gozdni vrt začel ustvarjati na travniku. Habitat, v katerega ne posegamo z redno košnjo, ščiti zgornjo površino zemlje in nudi življenjski prostor za mnoga bitja in organizme. Rastlinska masa poskrbi za organsko snov, ki se kasneje spremeni v zemljo oziroma humus. Košnja v primernem času se pusti kot organska snov v habitatu, saj se z njo ustvarja humus, neguje maldike ipd. Več detajlov v nadaljevanju.

Preprosta nega mladega gozdnega vrta z minimalnim posegom v travniški habitat (urejanje potk s srpom in zastiranje okoli mladik)

Vitanje - nega vinogradniške breskve vzgojene iz koščice prosto na travniku – s košnjo se dopusti osončenost breskve, organska sveža snov se pusti kot zastirka, ki zadržuje vlago, gnoji mladiko ter izboljšuje zemljo. Travniški habitat se ohrani, saj nudi mnoge koristi in zavetje za mladiko.

Njiva oz. gola zemlja

Prva stvar, ki bode v oči na njivi je gola in izpostavljena zemlja. Rastlin ni, ali pa jih je bore malo. Takšen habitat ni optimalen za sadno drevje. Sadno drevje in grmičevje se sicer brez težav posadi na njivo, a njiva je daleč od zdravega habitata. Golo zemljo veter izsuši, dež jo zbija, sonce pa jo zapeče. Erozija, odnašanje prsti, izgubljanje rodnosti, pomanjkanje življenja v tleh so slabosti gole zemlje. Smiselno jo je čim prej ozeleneti, zasejati z mešanico semen, ki je pretežno sestavljena iz rastlin, ki jih lahko zapazimo v bližnji naravi. Bela in črna detelja, lucerna, regrat, gabez, rman, koprive, mnoge različne trave, žita, zelenjava, gomoljnice, čebulnice in ostalo. Vsa ta semena, sadike ali korenine rastlin se lahko naberejo v naravi, pri sosedu, prijateljih ali pa jih kupimo. Tudi zelenjava je tukaj dobrodošla, saj nam da pridelek, poleg tega pa marsikatera zelenjava pomaga sadnemu drevju pri rasti, npr. grah, ki veže dušik. Z ozelenitvijo postane njiva rastlinsko raznolik in bogat ekosistem. Zavarovati tla, izboljšati strukturo ter poskrbeti za rodnost prsti je glavni namen. Bolj kot je cvetoče in zeleno, bolje je. Mladike sadnega grmičevja, dreves, vzpenjavk ter drugih rastlin se v takšnem habitatu počutijo veliko bolje, kot na goli njivi.

Različne površine in študija sukcesije

Naj bo začetna površina travnik, njiva, gozdni rob, površina z zelo slabo zemljo ali kaj drugega, smernice so vedno podobne. Poskrbimo za raznolik habitat, ki zemljo ščiti, rahlja in bogati. V veliko pomoč je študija nasledstva oz. sukcesije.

Izboljšava slabe zemlje

To storim na več načinov, eden izmed njih je s pomočjo pionirskih rastlin. Kaj pionirske rastline so in kakšno vlogo imajo si preberite v naslednjih temah:

- AKUMULATORJI HRANIL
- FIKSATORJI DUŠIKA
- RASTLINE ZA ZASTIRANJE

Ustvarjanje gozdnih vrtov v Sloveniji

Odvisno je od mnogih dejavnikov, a splošno gledano je ustvarjanje v Sloveniji zelo preprosto. V povprečju je zemlja dobra, vegetacija je po celi Sloveniji pestra, sama osnova je marsikdaj v celoti na voljo. Seveda se vedno najde tudi kakšen izziv. V nadaljevanju boste na konkretnih primerih spoznali kako poteka ustvarjanje na različnih lokacijah po Sloveniji, z različnim podnebjem, kvaliteto zemlje, glede na prvotno vegetacijo in podobno. Na tem mestu pa vas vabim, da tudi vi zasadite gozdni vrt!

- - - - - - - - - - - - - - - - - -

Prilagam povezave do tem, ki vam bodo v veliko pomoč pri zasaditvi gozdnega vrta.

- PERMAKULTURA Simbiotske kombinacije

- AKUMULATORJI HRANIL
- FIKSATORJI DUŠIKA
- RASTLINE ZA ZASTIRANJE

- S čim in kdaj gnojiti sadna drevesa

- Nasad sadnega grmičevja z jagodami
- Sadno drevje brez škropljenja
- Divji zelenjavni vrtovi

- Permakultura

- ZBIRKA NAJBOLJŠIH TEM IN NARAVNIH MODROSTI

.

Šumski vrt - Martin Crawford, kratka in jedrnata predstavitev gozdnega vrta v Angliji.
http://www.youtube.com/watch?v=Lq8xp_VBocQ

.

Martin Crawford's forest garden - izredna video predstavitev gozdnega vrta v Angliji.
http://www.youtube.com/watch?v=b_fhAch5qiY&feature=related

.

Kako stvoriti šumo hrane (Ustvarjanje gozdnega vrta), odličen dokumentarec Geoff Lawtona s hrvaškimi podnapisi!
http://vimeo.com/27614434

.

zuf · Objavljeno: 17 Sep 2009 00:06 Naslov sporočila:

povzetek/prevod poglavja o rodnosti in hranilih iz knjige Creating a forest garden, avtor Martin Crawford

Rodnost v gozdnem vrtu

Naravni gozdovi ne potrebujejo gnojenja. Dobijo hranila v obliki iztrebkov ptic in drugih živali, s pomočjo rastlin, ki vežejo dušik, na voljo je atmosferski dušik. Trajnostni vir vseh hranil prihaja tudi z naravno mineralizacijo kamnin in prsti, ki je v veliki meri podprta z glivami. Gozdni vrt nam po drugi strani nudi več pridelkov in s tem potrebuje načrtovanje za dobro zagotavljanje rodnosti določenih rastlin.

Različne rastline potrebujejo različna hranila

Rastline v gozdnem vrtu so glede na potrebo po hranilih razdeljene na štiri skupine.

1. dobijo dovolj hranil z naravnimi procesi
- nezahtevne, nežlahtne rastline, npr. sorte gloga (Crataegus spp.)
- nezahtevne trajnice, npr. za uporabo užitnega zelenja

2. zahtevajo vir kalija in male količine dušika
- rastline, ki imajo zmerno rodnost, npr. ribezi (Curants spp.)

3. zahtevajo dodaten vir dušika, sploh pa kalij
- rastline z obilno rodnostjo, npr. kostanj, leska, oreh, jablana, hruška, nešplja, robida, marelica, murva, breskva in nektarina, slive
- užitne trajnice, ki jih pogosto in veliko žanjemo

4. potrebujejo veliko hranil, da rodijo po pričakovanjih. V gozdnem vrtu se pojavljajo v manjših količinah, na osončenih zaplatah ipd. Potrebujejo vsaj 3-4x več vložkov kot visoko rodne rastline omenjene zgoraj pod točko 3. Težko dosegljivo brez letnega dodajanja komposta, gnoja ali drugih gnojil. V naravi se vsebnost takšne količine hranil težko najde, kar se kaže v posledicah (bolezni, škodljivci, izpiranje hranil v podtalnico) in zahteva veliko večjo nego gojenih rastlin.
- enoletna zelenjava
- rastline vzgojene skozi mnogo let, da reagirajo na visoke količine dušika in kalija v zemlji
- pričakuje se hitra in bujna rast

Slednji tabeli prikazuje potrebo po hranilih za najbolj pogoste rastline

Trajnostno zagotavljanje rodnosti / hranil

Tradicionalno ekološko vrtnarjenje se zanaša na doma pridelan kompost za vzgojo enoletne zelenjave in drugih rastlin. Zagotovo se to lahko počne tudi v gozdnem vrtu, če je volja in če je na voljo organska masa za ustvarjanje komposta. Pa vendar, gozdni vrt je zanimiv predvsem zato, ker je večina ali vsa potreba po hranilih zadoščena na licu mesta. Z drugimi besedami je to zaključen krog. V bistvu ni noben sistem vrtnarjenja trajnosten, če se zanaša na uvozu hranil.

Tabele spodaj prikazujejo povprečne količine hranil, ki zagotavljajo nadaljno rodnost različnih rastlin. Nekateri materiali lahko zagotavljajo tako dušik, kot kalij, dve najpomembnejši hranili, ki morajo biti na voljo.

Prav tako je prikazana povprečna količina potrebnega materiala na kvadratni meter posamezne rastline. Za drevesa in grme, zračunamo površino glede na planirano površino krošnje (npr. 3.14 x R na kvadrat, R = polmer). Primer: rastlina s premerom 5m ima planirano površino krošnje 3.14 x 2.5 x 2.5 = 19.6m2. Preprost način računanja površine krošnje je kvadratni premer minus 20%.

DUŠIK

Najboljši način zagotavljanja dušika je s pomočjo rastlin, ki vežejo dušik. Z uporabo teh rastlin, ki so povečini drevesa in grmi (manjše zelnate rastline, kot so detelje, ki ne prenašajo sence, dolgoročno niso primerne), izdaten dušik doseže rastline, ki vežejo dušik, nato pa sčasoma njihovo bližino in dlje stran, kjer se porabi s strani drugih rastlin. Pomankljivost (če sploh), je v prostoru, ki ga rastline, ki vežejo dušik porabijo za rast. Kljub temu imajo lahko te rastline še druge koristi, npr. užitne plodove ali čebelja paša.

Dušik pride v zemljo z odpadlim listjem teh rastlin (v listih teh rastlin je več dušika), z vsakoletnim odmiranjem in ponovno rastjo finih korenin ter s pomočjo koristnih gliv. Večino tega dušika ni topna v vodi, kar prispeva k shrambi dušika, ki je postopoma na voljo drugim rastlinam. Rastline, ki vežejo dušik so poglobljeno predstavljene v nadaljevanju.

KALIJ

Kalij je malo težje zagotoviti z viri na licu mesta, kot je to možno z dušikom. Kalij je posebej pomemben za debeljenje celičnih sten (kontrola bolezni in škodljivcev) ter tvorbo cvetov in plodov. Večina prsti vsebuje dovolj kalija, vendar je povečini netopen in je na voljo samo z določenimi vremenskimi procesi.

FOSFOR

Količine fosforja v zemlji so povečini zelo stabilne, povprečne vremenske razmere ga naredijo dostopne za dobro rast in rodnost. Veliko materialov na seznamu zgornjih tabel vsebujejo fosfor. Lesni pepel ga ima veliko, medtem ko ga imajo kompost, gnoj, morska trava in urin v zmernih količinah.

Uporabni viri hranil

Obstajajo hitro razpoložljivi viri hranil v gozdnem vrtu: gabez, ki je eden izmed najlažje dostopnih virov na licu mesta, ter človeški odpadki.

URIN

Človeški urin je dragocen vir hranil. Je preveč dragocen, da bi bil odpad. Lahko lulate na prostem. Potem so tukaj možnosti lulanja v vedra ipd. Včasih so lulati v vedro polno oglja, kar je obogatilo oglje, hkrati pa preprečilo vonjave. Urin ne potrebuje redčenja z vodo, seveda pa se ne uporablja na nizko rastočih listnatih pridelkih. Še ena prednost uporabe urina je v odvračanju mnogih škodljivcev, kot so srne in zajci.

Kar se tiče človeškega gnoja je še vedno prevelik tabu, ampak brez potrebe. Je dragocen vir hranil. V vsako gospodinjstvo spada kompostno stranišče, pa če kompost uporabimo za vzgojo rastlin ali ne. Gnoju je namenjeno kompostiranje, ne pa spiranje z 10 litri pitne vode!

GABEZ

Gabez (Symphytum officinale) je odličen vir kalija (2-3x več od hlevskega gnoja), vsebuje veliko mineralov. Poleg tega vsebuje dušik, fosfor, beljakovine, čreslovine, vitamin C in A, vitamin B12 (samo dve rastline vsebujejo vitamin B12, gabez in lucerna), kompleks B vitaminov, kalcij, železo, magnezij, žveplo, baker, cink, selenij, germanij.

Porezan gabez je odlična zastirka, hitro se razgradi ter dovaja dušik in kalij. Gabez se lahko poreže enkrat ali dvakrat letno, brez potrebe po dodatnem gnojenju gabezovih rastlin. Če jih npr. hranimo z urinom, pa jih lahko porežemo celo 4-5x na leto. Gabez brez problema zalivamo s čistim urinom.

Ker je odličen vir kalija je posebej pomemben za sadna drevesa, saj je kalij bistven za tvorbo cvetov in plodov. Kalij je pomemben tudi za splošno odpornost rastlin na bolezni in škodljivce.

Zaloge hranil

Namesto, da skušamo ugotoviti in zadovoljiti potrebe po hranilih za vsako rastlino posebej, je lažje, če na grobo določimo potrebe celotnega habitata in potem načrtujemo zagotavljanje in umeščanje viro hranil.

Dejanska lokacija hranil za vsako rastlino je lahko delno določena v načrtovanju, npr. z lokacijo rastlin, ki vežejo dušik in z gabezom za zastirko. A to ni potrebno v celoti. V delujočem gozdnem vrtu je pomembno, da je na voljo dovolj hranil, ta pa se s pomočjo mikoriznih gliv prenašajo do rastlin, ki jih potrebujejo. To je mogoče zaradi mreže mikorize, ki se skozi čas ustvari v zemlji. Seveda pod pogojem, da se v ekosistem ne posega z množičnim obdelovanjem, oranjem, prekopavanjem zemlje, ki mrežo mikoriz raztrga oz. uniči. Te simbiotske glive so poglavitni del zdravega ekosistema. Mikoriza išče težko dostopna hranila, jih posreduje rastlinam, prav tako pa prenaša hranila iz mest, kjer je hranil v obilju na mesta, kjer jih primankuje. Dober primer je prenašanje dušika iz mest kjer ga je v obilju (recimo v bližini rastlin, ki vežejo dušik) na mesta, kjer je dušika v pomankanju oz. kjer je potreben (v bližini močno rodnih raslin).

PRIMER ZALOGE HRANIL (1)
Apliciral Martin Crawford v gozdnem vrtu v Dartingtonu, Anglija.

Potrebe po dušiku

Področja z visokimi potrebami:
Drevesa - 670m2 močno rodnih, zahtevnih rastlin
Grmi - 800m2 močno rodnih, zahtevnih rastlin

1.470m2 močno rodnih rastlin pomeni približno 11.8kg potrebnega dušika na leto. (1.470m2 x 8g dušika/m2)

Področje zmerne potrebe:
2.800m2 dreves, grmov in zelnatih trajnic z zmernimi zahtevami po dušiku pomeni približno 5.6kg na leto. (2.800m2 x 2g dušika/m2)

Skupna zahteva znaša približno 17.4kg dušika na leto.

Dostava dušika

Človeški urin (1.5 lulanja na dan) = 3kg
Porezan gabez - 4.000x porezan = 2kg
Drevesa, ki vežejo dušik na soncu - 610m2 = 6.1kg
Grmi, ki vežejo dušik na soncu - 300m2 = 3.0kg
Grmi, ki vežejo dušik v delni senci - 400m2 = 2kg
Zelnate trajnice, ki vežejo dušik v delni senci - 200m2 = 1kg
-
Skupaj = 17.1kg dušika

Potrebe po kaliju

Področja z visokimi potrebami:
Drevesa - 670m2 močno rodnih, zahtevnih rastlin
Grmi - 800m2 močno rodnih, zahtevnih rastlin

1.470m2 močno rodnih rastlin pomeni približno 14.7kg potrebnega kalija na leto. (1.470m2 x 10g kalija/m2)

Področje zmerne potrebe:
2.800m2 dreves, grmov in zelnatih trajnic z zmernimi zahtevami po kaliju pomeni približno 8.4kg na leto. (2.800m2 x 3g dušika/m2)

Skupna zahteva znaša približno 23.1kg kalija na leto.

Dostava kalija

Človeški urin (1.5 lulanja na dan) = 3.8kg
Porezan gabez - 2.000x porezan = 20kg
-
Skupaj = 23.8kg kalija

Ne skrbite za popolne številke pri računanju zahtev in zalog. Podatki v zgornjih tabelah (dostava za zagotavljanje rodnosti) so povprečja in so odvisna od različnih dejavnikov. Pomembna stvar je v grobem zagotoviti razmerje med potrebami in zagotavljanjem hranil. Poleg tega so dani podatki za odrasla drevesa, grme in ostale nižje rastline. Zahteve ne bodo takšne še nadaljnih 15-20 let, dokler večina rastlin ne doseže zrelosti in polne rodnosti. Zato je ogromno časa, da se načrt dopolni ali, da se kasneje doda zaplate rastlin, kot je gabez, tja, kjer je opaženo pomanjkanje hranil.

PRIMER ZALOGE HRANIL (2)

Če bi radi imeli trajnostno zalogo dušika s pomočjo rastlin, ki vežejo dušik, potem je najbolje načrtovati le-te v najvišjem sloju krošnje. Vodilo je približno 25-30% površin zasajenih z rastlinami, ki vežejo dušik. Če so v habitatu večinoma rastline z močno rodnostjo, ki imajo velike zahteve po dušiku, se lahko številka zviša do 40% rastlin, ki vežejo dušik.

2 jablani (podlaga MM106)
2 slivi (podlaga St. Julien)
1 hruška (podlaga Kutina A)
Skupna površina = 47m2
Skupna zahteva odraslih rastlin po dušiku = 376g

Če bi poleg tega posadili tudi dve oljčici (Elaeagnus umbellata), s skupno površino 40m2, bi dostavile 400g dušika na leto, kar je dovolj, če so posajene med ostala drevesa, kar pomeni, da so krošnje in koreninski sistem blizu ostalih dreves.

Še vedno je potrebno gojiti ali najti vir 470g kalija na leto. To bi lahko bila kombinacija gabeza in lesnega pepela (približno 30 gabezovih rastlin za zastirko in 2kg lesnega pepela).

pH ZEMLJE

Kalcij je bistven za razcepljanje celic in rast koreninskih vršičkov in določa pH prsti, kar določa dostopnost hranil rastlinam.
- dostopnost dušika je največja pri pH 6.0-8.0
- dostopnost kalija je največja pri pH nad 6.0
- dostopnost fosforja je največja pri pH 6.5-7.5
- večina ostalih mineralov je prosto dostopna pri pH 5.5.-7.0
- populacija deževnikov se začne zmanjševati s pH pod 5.0

Torej, večina pomanjkanja hranil se zgodi zaradi prekisle (pH pod 5.5) ali preveč bazične (pH nad 7.5) zemlje.

Večina dreves in grmov je zadovoljnih s pH 5.5-7.0. Optimalno je 6.0-6.5. Metuljnice najraje rastejo v neutralnem zemljišču (pH 7.0). Borovnice npr. potrebujejo kislo zemljo (pH 5.5 ali manj).

pH zgornje plasti zemlje je odvisen od podlage oz matične kamnine. Apnenec npr. vodi v alkalno zemljo. V področjih z veliko padavinami se pojavi naravna zakisanost - najhitreje v kultivirani zemlji, veliko počasneje v gozdni zemlji.

Apnenje je povečini potrebno v začetnih letih gozdnega vrta. Z razvojem gozdnega vrta pa kroženje hranil postane učinkovitejše - mreža različnih korenin in mikorize zadrži hranila predno se sperejo iz zgornjih plasti zemlje.

Dodajanje količin kalcija v zemljo je odvisna od lastnosti prsti. Peščena potrebuje največ, glinena najmanj dodanega kalcija za povišanje pH. Analiza prsti pride v poštev! Ta pove priporočeno dodano količino CaO (kalcijev oksid). V takšni obliki se kalcij ne dodaja, ampak se poslužujemo zadev kot je recimo Apnin-Mg, kamena moka ipd. Kupi se na kmetijskih zadrugah, vrtnarskih trgovinah ipd. Apnin-Mg vsebuje 53%-54% CaCO3, poleg tega še MgCO3 ter ostale mikorelemente v sledovih. Pri procesu razgradnje se sprošča CO2.

Grobo rečeno, Apnin-Mg vsebuje 54% CaO, zato je učinkovitost 1kg produkta 54 procentna v primerjavi z 1kg CaO. Torej, če vam je bilo svetovano dodati 500g/m2 CaO, pomeni 500 x (100/54) = 926g produkta.

Apnin ni ravno ekološko/trajnostno pridobljen. Če kdo pozna kakšno alternativo, naj sporoči.

Lesni pepel ima nekaj lastnosti apnenja, ampak bi morali posekati in skuriti hektarje dreves, da bi bilo dovolj.

Apnenje v gozdem vrtu je dobrodošlo, saj je dolgoročna naložba, poleg tega se povečini stori enkrat ali dvakrat v začetku.

Vezava dušika s pomočjo raslin

Dušični plin (N2) sestavlja 4/5 atmosfere - teoretična zaloga, ki je ne more zmanjkati. Vednar zelo malo rastlin in nobena žival ni zmožna uporabiti dušik v prosti obliki. Dušik je bistven del beljakovin potrebnih za celično protoplazmo in vsi organizmi so odvisni od njegove prisotnosti v obliki, ki jim je dostopna.

Večina rastlin dobi dušik s pomočjo mineralizacije organske snovi v zemlji, ter ostankov rastlin. Živi organizmi in ekosistem so organizirani tako, da pridobivajo in shranjujejo uporaben dušik. Moderna uporaba sintetičnega dušika ima dolgoročne posledice in nevarnosti (zmajševanje rezerv dušika v zemlji, onesnaževanje podtalnice, rek in jezer), prav tako bodo gnojila postala s povečevanjem stroškov energije vse dražja.

Biološka vezava dušika, konkretno simbioza rastlin in bakterij, igra pomembno vlogo v ohranjanju rezerv dušika za rastlinski svet. Konkretno so to rastline, ki najpogosteje živijo v sožitju z bakterijami. Rastline v simbiozi z bakterijami Rhizobium so ponavadi metuljnice (detelje, robinija, negnoj), jelša pa je na drugi strani v skupini rastlin, ki živi v simbiozi z aktinobakterijami. V obeh primerih gre za podoben proces. Sprva bakterije živijo saprofitsko v zemlji (na odmrlih rastlinah). V stiku s koreninskimi laski preidejo bakterije vanje in sicer v primarno skorjo korenine, kjer živijo najprej parazitsko, ko rastlina tvori gomoljčke ali koreninske izrastke pa simbiontsko. V simbiozi daje rastlina bakterijam ogljikove hidrate v obliki sladkorjev, bakterije pa višji rastlini dušik v obliki beljakovin. V končni fazi gomoljčki ali izrastki razpadejo in prežive le bakterije, ki se preselijo v zemljo, kjer spet žive saprofitsko.

Bakterije omogočajo rastlini, da rastejo na z dušikom revnih tleh in posredno pripomorejo k večji rodovitnosti tal. To so večinoma pionirske rastline na odprtih, poškodovanih tleh, kjer primanjkuje dušika in drugih hranil. Rastline izboljšajo rodnost in strukturo tal za nadaljno nasledstvo grmov in dreves. Ko postanejo zasenčene se umaknejo. Nekaj rastlin v simbiozi z aktinobakterijami lahko prenaša senco.

Dejavniki za vezavo dušika

- temperatura: odvisno od vrste bakterij in gostujoče rastline. 4-6°C je dovolj za bob (Vicia faba), medtem, ko je 18°C ali več potrebno za večino tropskih in subtropskih rastlin.
- sezona: za večino vrst, se vezava močno poviša na pomlad z nič-maksimuma do pozne pomladi/zgodnjega poletja, kar se obdrži do poznega poletja, potem pa se zmanjša na nič do pozne jeseni. Pri zimzelenih se vezava/fiksacija dogaja tudi pozimi, če temperature niso prenizke.
- pH zemlje: metuljnice tolerirajo manj kislo zemljo kot rastline, ki so v povezavi z aktinobakterijami. Razlog je v temu da so Rhizobium bakterije manj tolerante na kislost, kot so aktinobakterije (Frankia). Torej so detelje bistveno manj uspešne v kisli zemlji kot recimo jelša.
- dostopnost dušika v zemlji: če je v zemlji dovolj dušika in je prosto dostopen, se vezava/fikascija bistveno zmanjša.
- pomanjkanje vlage: v suši se število bakterij zmanjša. Ko ponovno nastopi vlaga hitro okrevajo.
- osvetljenost: fiksacija se generira s pomočjo sončne svetlobe, zato pade, če je pomanjkanje sonca. Razmerje je podobno, če je 50% manj sonca, je 50% manj fiksacije pri rastlinah, ki so dovzetne za pomanjkanje sonca. Obstajajo pa rastline, ki niso dovzetne za pomanjanje in bodo še vedno vezale ustrezno količino.

Dostopnost dušika s pomočjo vezave

- odpadlo listje, ki ima visoke vrednosti dušika
- menjavanje korenin (in spiranje s korenin), je največji dejavnik toka dušika. Fine korenine zrastejo vsako leto, le te pa vsako leto tudi odmrejo, kar sprošča dušik v zemljo.
- mikorizne glive. To so simbiotske glive, ki tvorijo odnos s koreninami rastlin - skoraj vse rastline tvorijo to povezavo. Mikoriza je struktura, kjer kolonija gliv okuži tkivo finih rastlinskih korenin. Glive pomagajo najti zalogo težko dostopnih mineralov in jih z rastlinami izmenjajo v zameno za ogljikove hidrate in ostale substance, kot so vitamini. Takšen odnos imenujemo simbioza. Glive in njihova simbioza z rastlinami so zato poglavitni del zdravega ekositema - gozd, gozdni vrt ipd. Tam, kjer je vzpostavljena mreža mikorize, lahko glive prenašajo hranila z mest, kjer jih je v obilju, na mesta, kjer je pomanjkanje. Tukaj govorimo o več deset metrov.

Fiksatorji dušika veliko bolje poskrbijo za zahteve dušika, saj je dotok stalel in dolgoročen. Manj je spiranja in izgube dušika v zrak. Prav tako se ustvarja biomasa.

Kot dodatek, lahko s posegi dosežemo sprostitev dodatnega dušika s pomočjo obrezovanja ali panjevske oskrbe rastlin. To se doseže z biomaso, ki jo pustimo na zemlji okoli sadnih rastlin. Les in listje fiksatorjev dušika je bogatejši z dušikom, posebej mlajše vejice. Če jih pustimo na površju zemlje ni problema z ropanjem dušika iz zemlje. Kratkoročen problem lahko nastane, če te veje zmeljemo. V vsakem primeru poskrbimo za dodaten dušik. Poleg tega je po obrezovanju masa korenin prevelika in jih zato drevo ali grm odvrže, kar sprosti še dodaten dušik v zemljo.

Dodana vrednost fiksatorjev

- akumulacija hranil: s pomočjo globokih korenin črpajo minerale v zgornje plasti zemlje, kjer so na voljo ostalim rastlinam. (Ni nujno, da so fiksatorji, gabez je tudi akumulator, TUKAJ je naštetih še nekaj dodatnih.)
- mikorizna simbioza: fosfor in druga hranila postajajo dostopna drugim rastlinam.
- veterne zaščite: dosti fiksatorjev je odličnih v veternih zaščitah. Drevesasta karagana (Caragana arborescens) je dobra za kontinetalno podnebje in daje dobra užitna semena in mlade stroke. Elaeagnus spp. so povečini dobra čebelja paša z užitnimi plodovi.
- čebelja paša
- izboljšava zemlje: fiksatorji lahko s pomočjo padlega listja in menjavanjem korenin v svoji bližini povečajo biomaso za več kot 20%. Organska masa je primarni medij za shrambo zemeljskega dušika, s povečanjem biomase se izboljša rahlanje zemlje, stopnja mineralov, zadrževanje vode, odcednost zemlje in struktura zemlje. Znano je, da fikstatorji reciklirajo večje količine fosforja v svoji biomasi in tako vplivajo na pretok fosforja tam, kjer je omejenih količinah.
- preprečevanje bolezni: fiksatorji, predvsem jelše, pomagajo pri preprečevanju glivičnih obolenj. Razlogi niso znani.
- hrana: veliko fiksatorjev je pionirjev, zato proizvajajo odvračalne toksine, kar jih zaščiti pred divjimi živalmi, večina teh je neužitna tudi za človeka. Po drugi strani pa jih je kar nekaj, ki nudijo hrano.

Rastline, ki vežejo dušik / fiksatorji

Tabele prikazujejo najpogostejše fiksatorje za gozdni vrt - drevesa, grme, zelnate trajnice - primerne za sončno, senčno lego ali za najvišji sloj. Predno fiksatorji zrastejo preveliki in zasenčijo sadno drevje in ostale rastline, se jih poreže, njihovo biomaso pa pusti na licu mesta kot zastirko.

Primerni fiksatorji za senčne lokacije

Večina fiksatorjev je pionirjev in zato uspevajo na sončnih lokacijah. V gozdu se nahajajo v krošnji, najvišjem sloju, saj se iz nižjih slojev umaknejo zaradi zasenčenosti. V tabeli so našteti tisti, ki tolerirajo senco.

Najvišji sloj in sončni predeli

Pametno je posaditi nekaj dreves fiksatorjev, ki zavzamejo najvišji sloj v gozdnem vrtu. Lahko se jih obrezuje v višino in sicer z odstranjevanjem stranskih vej, kar poveča osvetljenost. Primerna drevesa za to so povečini stožaste in ne kroglaste oblike, prav tako imajo redko krošnjo. Poleg tga je dobro posaditi fiksatorje na ostala mesta, ki dobijo dovolj sonca.

zuf · Objavljeno: 17 Sep 2009 00:32 Naslov sporočila:

Gozdni vrt v Vitanju

V Vitanju ustvarjam gozdni vrt na travniku, ki se je v preteklosti kosil za krmo. Prve sadne rastline sem posadil leta 2008. Je raznolik travnik in je zelo lep uvod v gozdni vrt, saj raste mnogo koristnih rastlin, med njimi gabez, koprive, regrat, detelja, lucerna, hren in še mnogo več. Te rastline nudijo zavetje za mlada drevesa, ustvarjajo zastirko, raznolikost, pestrost, privabljajo opraševalce, izboljšujejo zemljo, nudijo hrano, zdravila, zelišča ipd. Kosim čim manj, vsa vegeticija se ob morebitni košnji uporabi kot zastirka okoli sadnih dreves, grmov. Takšna zastirka drevesa pognoji, ustvarja in izboljšuje zemljo. Z vidika slojnosti je travnik sloj zelnatih rastlin. Za zelenjavo je tudi veliko prostora, pa za začimbe, zelišča, okrasne rastline. Tudi gomoljnice, čebulice in korenovke so v travniku, saj raste divje korenje, žafran, hren, pastinak, nasadil sem tulipane, narcise, irise, česen, čemaž in drugo. V prihodnosti bo prevladoval drevesni in grmovni slo. Dosti dreves in grmov sem že posadil. Posadil sem tudi že nekaj vzpenjalk - kivi, trta, glicinija.

Vitanje - pestra travniška vegetacija je odlična osnova za ustvarjanje gozdnega vrta

Začel sem torej s travnikom v katerega vključujem rastline po svojem izboru. Mnogo rastlin dobim od prijateljev, pri sosedih, v naravi. Smiselno se mi zdi, da poleg dreves v prvih letih dam poudarek na grmičevje, ki se z lahkoto presaja in razmnožuje. Nudi veliko plodov v prvih letih, ko vrt čaka na polno rodnost dreves. Poleg kupljenih sadnih sadik, zelo rad vzgajam sadna drevesa tudi iz semen, predvsem breskve, ringloje, slive, marelice. Nasplošno sadim in sejem domače avtohtone rastline. Prednost imajo rastline, ki se že obnesejo v dani klimi - recimo stare sorte jablan, hrušk. Sajenje, sejanje in ohranjanje divjih rastlin se mi zdi zelo pomembno - glog, dren, kostanj, bezeg, leska, maline, šipek, črni trn ipd. Tudi eksotika in manj znane vrste niso izključene. Pri tujerodnih invazivnih rastlinah sem posebno previden oz. jih sploh ne sadim.

Gozdni vrt v nastajanju - Vitanje - pestra rastlinska združba (vinogradniška breskev vzgojena iz semena, robida brez trnov,
gozdne jagode, meta, pastinak, hren, jesenske astre, koprive, josta, kosmulja, ribez...)

Zelo pomembno je zavedanje o ohranjanju tistega, kar je že na voljo. V mojem primeru je na travniku veliko samoniklih rastlin, ki so užitne ali kako drugače uporabne. Nesmiselno bi bilo uničiti travniški habitat. Kdo bi si mislil, da regratovo lučko z velikim veseljem pihnem, da bo drugo leto več regrata na travniku. In regrat ni osamljen primer. Mnoge od teh rastlin oz. skoraj vse so tudi odlične simbiotske rastline sadnemu drevju, nudijo gnojila, organsko maso, privabljajo opraševalce ipd. Skoraj je ni rastline, ki je nezaželjena v takšnem pestrem habitatu.

Na naslednjih straneh več o ustvarjanju skozi čas.

tinko · Objavljeno: 07 Nov 2009 02:15 Naslov sporočila:

Tudi če te prvotna vnema popusti, bi bilo dobro, da vsaj na enem delu zemljišča vztrajaš z raziskovanjem in primerjanjem ene vrste vzgoje dreves in druge.
Sam sem letos začel delati v to smer, le da sem dosti starejši in bom rezultate spremljal bistveno krajši čas, kot mladi. Holzer je svoi raj začel graditi zelo mlad, ustvarjal ga je več kot 30 let in še ga gradi. Zdaj ima trdne argumente, da je ravnal prav in vztrajal na začrtani poti. In žanje sadove svojega minulega dela. Nikoli ni prepozno a pravijo, da na mladih svet stoji.

zuf · Objavljeno: 07 Nov 2009 09:41 Naslov sporočila:

O seveda, zagotovo, to tako ali tako počnem že zdaj. Najbolj mi je všeč prostor, ki je v moji glavi zelo primeren za občutljivejša sadna drevesa (figa, marelica, breskva itd). Ta prostor vidim, kot dober potencial za prej omenjene. V letu, dveh bom ustvaril dobro sončno past in pa tudi veterno zaščito. Breskve sem že posejal, nisem si mislil, da bom dobil toliko koščic vinskih breskev, super. Vse peške sem skrbno posejal. Ustvarjal bom sproti. Že po enoletnih sejancih breskev naslednjo jesen bom videl, kateri so najbolj zdravi, jih pustil, prazen prostor pa zapolnil s drugo drevesno vrsto. Nekako si želim vsaj pet dreves breskev, v prazen postor bom pa zagotovo dodal kakšno figo, kaki tudi 100%, manjkalo pa tudi ne bo sadnega grmičevja.

Igy · Objavljeno: 18 Nov 2009 15:59 Naslov sporočila:

Hmm tudi tu je marsikaj zanimivega.
Jaz sicer ne ustvarjam gozdnega vrta v celoti ampak le deloma in počasi.
Letos sem zasadil drugo vrsto sadnih dreves.
Dosaditi pa moram še delno pionirske rastline, pa ne vem ravno najbolje, kaj. Poleg tega tudi upam, da jih najdem.
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.

zuf · Objavljeno: 18 Nov 2009 22:23 Naslov sporočila:

Kaj pa je tvoja površina s katero delaš, travnik? V tem primeru imaš že kar dobro zalogo pionirjev (akumulatorjev hranil, fiksacija itd.). Kaj boš zraven sadil je čisto odvisno od tega na kakšni razdalji sadiš drevesa, kakšna drevesa so to, kakšne podlage itd. nasplošno velja, da so najboljši pionirji metuljnice. Veliko jih najdemo v domačem slovenskem okolju.

katrinca · Objavljeno: 19 Nov 2009 11:50 Naslov sporočila:

Super zuf! Zelo močno verjamem v tebe in v tvoj projekt. Vem, da ti bo uspelo Wink

Sama bom sicer ostala pri obliki okrasnega vrta kot ga imam, mi bo pa sigurno prišel prav marsikateri tvoj nasvet. Hvala, ker se trudiš Wink

_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin

Igy · Objavljeno: 20 Nov 2009 12:54 Naslov sporočila:

Ja jaz sadim na travnik; gozd pa do nadaljnega puščam nedotaknjen.
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.

zuf · Objavljeno: 23 Nov 2009 12:30 Naslov sporočila:

Sem šel gledati v drugo temo o simbiotskih kombinacijah in sem videl, da si že pisal o tem kako si zadevo predstavljaš. Sam se na tvojem mestu ne bi obremenjeval z dodajanjem rastlin. Namesto tega izkoristi travnik. Veliko je akumulatorjev hranil, fiksacija, odličen habitat za raznoliko življenje, kar pomeni dober habitat za drevje, škodljivcev ni oz. imajo naravne sovražnike ipd. Tudi kosil bi čim manj. Zaraščanje lahko kontroliraš z opazovanjem in puljenjem s korenino vred. Košnja bo namreč šok za celoten habitat, pojavi se lahko problem suše, izpostavljenost korenin... Res ne morem s par stavki izpostaviti kako pomebno se mi zdi, da travnike ne kosimo in da se s tem ne pojavijo problemi, temveč veliko koristi. To ne pomeni, da ni dela. Delo je prijetnejše in lažje, posegi niso v škodo habitatu, ki ga ustvarjamo. Narava ima svoj krogotok in namesto, da v njega posegamo in ga uničujemo, ga raje izkoristimo.

Igy · Objavljeno: 23 Nov 2009 15:58 Naslov sporočila:

Še vedno se ukvarjam s knjigo o permakulturi in zadeva postaja vedno bolj zanimiva
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.

kravzlj · Objavljeno: 23 Nov 2009 18:58 Naslov sporočila:

Imam eno vprašanje, ki ni čisto povezano s to temo.
Kaj če bi hotel imeti npr. ene 3 ovce doma. Kako bi jih fotral, če nebi kosil? =D

Lp Luka
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

zuf · Objavljeno: 23 Nov 2009 21:10 Naslov sporočila:

Prosta paša? Dobiš konkreten odgovor jutri, bom kontaktiral prijatelja, ki to obvlada. Lp.

tinko · Objavljeno: 24 Nov 2009 00:29 Naslov sporočila:

Igy! Tudi sam grem proti koncu branja "Uvod v permakulturo". Temelji na katerih lahko gradiš. Ko imaš trdne temelje, imaš neskončno možnosti, da vneseš v projekt tudi svoja spoznanja in zaključke. Tako kot priporoča v knjigi - postopno korak za korakom, saj ne moreš vse obrniti na glavo kar čez noč. Tudi vse, kar smo delali do sedaj ni slabo in vse za odmet. Lahko le nadgrajuješ dosedanji način pridelave.
Izpostavil bom nekaj stvari, ki pa jih ne bom nikoli prakticiral. Npr. gume v ribniku. To mi nekako ne gre. Ko so kurili kresove, je zgorelo dosti kamionskih gum. Ko sem bil na pogorišču čez nekaj dni, je bilo na kile žvepla.
Časopisni papir in barve za tisk so pri meni še vedno sporne. Spomnim se, da so nas stalno opominjali na nevarnost barve, ko smo ga še uporabljali za toaletni papir. Možno, da je bila le propaganda industrije s prihajajočim dotičnim izdelkom.
Karton - valovito lepenko uporabljam le tisto, ki nima tiska in upam, da je lepljen z naravnim klejem. Znanec iz Dunaja se je zgrozil, ko je nekoč videl, da dajejo potiskan karton na kompost, češ da niti ne vemo, kako je barva strupena. Ni ga prepričalo niti to, da vse predelajo deževniki.
Mogoče so še kake malenkosti, ki jih ne bi uporabil.
Nekaj stvari se da poenostaviti, tudi pospešiti, predvsem tisti, ki smo že malo v letih.
Mi je pa všeč, da nas več poskuša prakticirati v okviru svojih možnosti in si bomo lahko izmenjavali izkušnje.

katrinca · Objavljeno: 24 Nov 2009 11:02 Naslov sporočila:

Se veselim vsega kar boste novega dognali, bom tudi sama vnesla na vrt, čeprav ne mislim it v smer divjega vrta. Nekateri pleveli so namreč tako agresivni, da niti ne pomislim, da jih ne bi sproti odstranjevala.

A to z ovcami tudi mene zanima Wink

Po mojem na takšnem vrtu ni prostora za ovce, ali pač? Stavim, da bi se ovce prav na paradižnike spravile Wink

No, lahko bi jih dali v kakšno ograjo Wink

A kaj bodo pozimi jedle, če ne bo sena?

Možno, da čisto napačno razmišljam, zato nestrpno čakam na zufov odgovor Wink

_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin

tinko · Objavljeno: 24 Nov 2009 12:42 Naslov sporočila:

Prav v tej knjigi je opisano, kako ograditi in kako zasaditi, da postopno uvajaš rejo živali - kokoši, gosi, prašiče, drobnico, govedo. Kam z ovcami pozimi? Včasih kar neradi govorimo, da je človek vsejed. Zadnjič sem znanca vprašal, kje imajo telička in je rekel, da je že v živalskih nebesih.
Iz tuzemskih vic v živalska nebesa...

zuf · Objavljeno: 24 Nov 2009 13:06 Naslov sporočila:

katrinca, če imaš neko rastlino za plevel, zakaj je ne bi odstranila? Je čisto logično. Saj na splošno se ne gre za to, da vse prepustimo naravi. Veliko permakulturnikov se ne bi strinjalo z menoj, in jaz z njimi tudi ne, ker imam svoj način in sem ga izražal tu na forumu. Upam, da zdaj vsi ne mislijo, da pa tako morajo delovati tudi sami. Smile

Že tukaj vidiš kako različne pristope imamo, vsak po svoje. Uberi svojo pot. Kolikor imam v spominu tvojo parcelo, lahko komot dodaš kakšno sadno drevje in grmičevje, če si to želiš. Vprašaj se kaj si želiš, če želiš napiši tukaj in ti bomo pomagali, vsi prisotni in prisebni. Smile

kravzlj!!! Ovce so mala malca, je rekel prijatelj, sploh, če je to par ovac, kot v tvojem primeru. Narediš jim zavetje s streho in zapreš vsaj na dveh straneh. Tako imajo možnost suhega zavetja, ko ga potrebujejo. Pašo jim zagradiš in to je to. Pozimi pa tudi ni problem, zavetje imajo, za hranit pa imajo dosti enkrat na teden, kar imaš pač na voljo. In pa Ovčarja Marka si preberi. Smile

Lep pozdrav vsem.

Igy · Objavljeno: 25 Nov 2009 15:13 Naslov sporočila:

Sam sem sicer še kar daleč od konca ampak.
Kar se tiče navadnega časopisnega papirja naj bi bil neškodlijv ker so barve na osnovi soje. Vse svetleče obdelane površine pa naj bi vsebovale težke kovine in še ostalo kar pač v kompost ni za metati.
Kar se pristopa tiče je sigurno tudi moj dokaj različen kot vaši, vendar bomo prišli do nekega cilja, saj je do vsakega cilja več poti.
Je pa zanimiv tudi ti.živalski traktor, ko živali ni potrebno ograditi ampak jih selimo z mobilno kletko z mrežo na dnu.
Poleg tega so rastline, ki so omenjene tudi za toplejše kraje.
Ampak nekaj bom skombiniral za naslednjo sezono potem pa dalje.
_________________
LP
---------------------------------------
Šele ko zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.

zuf · Objavljeno: 25 Nov 2009 15:41 Naslov sporočila:

Ne priporočam časopisnih papirjev, ker je dosti od njih na bazi "nevem.kako.se.reče". To sploh ni papir, probajte ga zakuriti pa boste videli. Malo je v Sloveniji še časopisev, ki gorijo. Lp.

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli