|
Vse o vseh rastlinah Za nas z zelenimi prsti ...
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107
|
Objavljeno: 17 Jan 2008 11:24 Naslov sporočila: [vodič] Visoka greda |
|
|
VISOKA GREDA po muhino
Imamo vrt, grmovnice, drevje ... , nimamo pa drobilca, ali pa material za drobilec ni primeren. Pride čas obrezovanja in s tem vprašanje, kam z odrezanimi vejami in vejicami. Za kompost so predebele, peči nimamo, smetnjaki so premajni. Rešitev se imenuje: visoka greda. Kako se tega lotevam?
Že v jeseni, če ne uspem pa zgodaj spomladi, ko zemlja odmrzne, skopljem (oz. mi jo skopljejo) pod eno ali dvema gredicama jamo globine kakih pol do tričetrt metra. Po možnosti v smeri sever jug, da so rastline bolj enakomerno osončene.
- zemljo skrbno namečem zraven in pokrijem s folijo, da ostane suha,
- v jamo najprej namečem najdebelejše veje, ostanke trohnečega lesa, kot so deske, po katerih sem prej hodila, kakšni štori, nerabne fižolovke in podobne oporne palice – tudi bambusove, deli lesenih ograj ...lahko so tudi debeli hlodi, če jih ne moremo drugače porabiti, le da je treba takrat skopati ustrezno globjo jamo,
- na to namečem bolj drobne veje (od obrezovanja žive meje, kotoneastra, bršljana),
- čez to vse kar se je nabralo od zadnjega jesenskega ali prvega pomladanskega grabljenja (listje, plevel, mah),
- čez to nezrel kompost (tisto, kar ostane na situ potem, ko ga presejem),
- na grobo oblikujem gredo,
- na vrh vrnem izkopano zemljo,
- vse skupaj pokrijem najprej z ostanki kartonskih škatel (da ima zemlja nekaj zraka), čez pa folijo,
- na fino ga oblikujem šele tik pred setvijo, ker se vmes po svoje seseda. Takrat dodam vrhnji plasti tudi običajno količino zrelega komposta (Če bi uporabila hlevski gnoj, bi ga vmešala v vrhnjo plast zemlje že ob pripravi grede).
Naslednje leto je na vrsti sosednja greda ... in tako naprej.
Zelo uporabna je , kadar začnemo vrt na novo – npr. na trati. Takrat uporabimo tudi rušo, ki jo obrnjeno – z zemljo navzgor - naložimo na veje , pod plastjo listja.
Takle kup je preverjeno spomladi prej ogret in nanj sejem in sadim najbolj zgodnjo zelenjavo. Zelo se mi je obnesel pri bučah in kumaricah in po mojih izkušnjah ima tudi zalivanje več učinka, še zlasti, če tla sproti pridno prekrivamo z zastirko. Lani sem nad tako gredo postavila rastlinjak s paradižniki in papriko. Sploh ni bilo opaziti zastoja v rasti, ker je bila zemlja že takoj primerno ogreta.
še malo slikovnega materiala:
prva plast - veje: debelejše spodaj, bolj drobne zgoraj:
druga plast - brin
tretja plast - drobni material (cvetje hortenzij in bršljan) in še kaj
V naslednjih dneh bom še kaj dodala, potem šele pride zemlja.
Takole, visoka greda je gotova in zasejana - inšpekcija je že na ogledih:
Nazadnje urejal/a muha 24 Maj 2008 11:51; skupaj popravljeno 3 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 20 Jan 2008 17:28 Naslov sporočila: |
|
|
Uf, muha, kako sem lahko tole zgrešil. Super vodič, res zakon! Imam popolnoma nov vrtiček in bom gotovo del vrtička takole pripravil.
Imam dosti nezrelega komposta. Gnoj+kuhinjski odpadki+listje+še in še. To bi ga bilo zelo ustrezno uporabiti za to, kajne? Kako bi ga ti uporabila? Aja, pa še nekaj, bi se lahko tega lotil kar zdajle, v tem času? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107
|
Objavljeno: 20 Jan 2008 18:54 Naslov sporočila: |
|
|
Zuf. lotiš se ga lahko takoj, če zemlja ni zmrznjena, ni pa priročno, če je tako mokra, kot je sedaj. Vsaj 3 - 4 dni brez padavin, odvisno od vrste zemlje, če ne imaš en sam "čmok" in trde kepe, če imaš ilovico.
Nezrel kompost, kot ga omenjaš, lahko daš namesto plasti nagrabljenega listja - se pravi, povrh vej, pod vrhnjo plastjo zemlje.
Potem pa prosim poročilo še o tvojih izkušnjah. Več glav več ve. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 21 Jan 2008 22:06 Naslov sporočila: |
|
|
Nekaj me še zanima. Omenila si, da seješ samo zgodnjo zelenjavo. Je tako pripravljena greda primerna za vso zelenjavo, ki jo želimo imeti na vrtu?
Plast kartonastih škatel je samo ena, kajne? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107
|
Objavljeno: 22 Jan 2008 06:18 Naslov sporočila: |
|
|
- na visoko gredo lahko sadiš karkoli. Zgodnjo zelenjavo sem omenila zato, ker da zgodnejši pridelek kot navadna greda, ki je manj ogreta. Lani sem najprej v široko razporejene vrste posejala solato, kasneje vmes posadila paradižnike, jeseni pa poskusno presadila par glavic radiča štrucarja, ker je greda pokrita. Časovno se je lepo dopolnilo.
- plast kartonov je ena dovolj - opazila sem, da je zemlji in deževnikom pod kartonom bolje, kot če sem položila folijo direktno nanjo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 22 Jan 2008 10:32 Naslov sporočila: |
|
|
Super. Čemu pa služi folija? Ogrevanju in zadrževanju vlage?
Pomisleki;
- ker se bo greda sesedla, bo material, ki je pomemben za rastline prodrl nižje. Tukaj mislim na moj nedokončan kompost. Bo imel kakšno vrednost v delih kamor korenine sploh ne bodo dosegle? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107
|
Objavljeno: 22 Jan 2008 15:18 Naslov sporočila: |
|
|
- folija služi izključno temu, da morebitno močno pomladansko deževje ne izpira hranil pregloboko in ne ohlaja sredine grede, ob suši in vetru pa preprečuje izsušitev. Lahko bi bil tudi samo karton, ga je pa težko dobro obtežiti, da ga veter ne odnese pa še zgleda prav grdo. Lahko delno pokriješ, delno ne in boš sam videl razliko.
- pomislek glede korenin - če boš na veje dal plast listja, se nezrel kompost ne bo raztresel na dno. Bi se pa res, če bi ga metal direktno na veje. To sam preudari glede na to, koliko je ta kompost kompakten. Pri meni se velikokrat držijo skupaj cele zaplate, kadar mečem na kompostni kup nerazsekane drobne vejice. Se pa greda sčasoma popolnoma sesede, takrat korenine rastlin sežejo do dna. Zato velja, da visoka greda "gnoji" 2 do 3 leta. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 22 Jan 2008 16:46 Naslov sporočila: |
|
|
Naletel sem na eno metodo, ki je še bolj enostavna. Lazanja vrtnarjenje. Si že slišala za to? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107
|
Objavljeno: 22 Jan 2008 17:14 Naslov sporočila: |
|
|
Ne, zuf, kako gre pa to ? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 22 Jan 2008 19:16 Naslov sporočila: |
|
|
Namen je, da je bistveno manj pleveli, potreba po zalivanju je manjša, grede se hitreje ogrejejo, obdelovanje, štihanje itd. ni potrebno in še mnogo drugih prednosti.
Kako se naredi?
- lahko naredimo po koncu sezone, med zimo ali pa v zgodnji spomladi
- izberemo površino, kjer želimo imeti gredo (lahko je to travnik, trata, vrt)
- nato se lotimo polaganja slojev na prostor, ki smo ga izbrali
*prvi sloj je časopisni papir ali karton (služi temu da zatre vso plevel in travo) (listje je boljša alternativa glede na kemikalije v papirju in kartonu)
*drugi sloj je šota (boljša alternativa je listni kompost)
*tretji sloj so organske sestavine (listje, plevel, kuhinjski odpadki, gnoj in ostalo)
*potem po želji ustvarjamo še dodatne sloje šote in organskega materiala
*na vrhu pa dodamo zastirko (iz lubja, listov, itd.)
Takšna greda je pripravjlena na sajenje. Skozi plasti oz sloje naredimo za lonček veliko luknjo, zasujemo z zemljo ali kompostom in poflancamo.
To je bilo na kratko. Je zelo preprosta metoda in vsi vemo, da so preproste stvari najboljše.
Nazadnje urejal/a zuf 25 Sep 2011 13:38; skupaj popravljeno 2 krat |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107
|
Objavljeno: 22 Jan 2008 21:33 Naslov sporočila: |
|
|
Zuf, več kot bo idej, več bo izbire. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
katrinca Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42 Prispevkov: 10188 Kraj: Maribor
|
Objavljeno: 23 Jan 2008 10:08 Naslov sporočila: |
|
|
Super ideja muha!
Imam vedno velik problem kam z vejami in vejicami od obrezovanja. Pol pa v karavanu tovorim na organiziran odpad. Mučno delo. Pa še žal mi je, da mečem vstran nekaj za kar vem, da bi mi koristilo. Žal drobilnika še nimam.
Ker pa ne gojim zelenjave, me zanima če bi bila taka greda uporabna tudi za okrasne rastline, mogoče za začasno gredo trajnic ali za enoletnice.
Hvala tudi tebi Zuf! Res, vsaka ideja je dobrodošla.
Sama že dolgo uporabljam karton in res zatre plevel. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107
|
Objavljeno: 23 Jan 2008 10:27 Naslov sporočila: |
|
|
Katrinca, na visoko gredo lahko sadiš karkoli. Tudi trajnice in grme, če na tem mestu visoke grede ne boš več delala. Čez dve do tri leta se popolnoma izravna. Narediš jo tam, kjer imaš trenutno golo, potem pa primerno zasajaš.
Mi smo sicer drobilec kupili, ampak ni kaj prida. Vej nad 3 cm ne drobi, z drobnimi vejami (kotoneaster i podobne) se samo maši, smrekove težko požira, res uporaben je le za gladke in sveže odrezane.
Tak problematičen material spravljam čez leto nekam v kot, kjer ni preveč na očeh, jeseni skopljem jamo in vse zmečem not, ponavadi pustim odprto še do pomladnega obrezovanja potem pa zasujem. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
PR-ST Mojster fotografije
Pridružen/-a: 06.12. 2007, 18:24 Prispevkov: 334 Kraj: Kamnik, vas tam blizu
|
Objavljeno: 23 Jan 2008 10:38 Naslov sporočila: |
|
|
Visoka greda je lahko začasno uporabna za nekatere trajnice. Predvsem za tiste z plitvimi koreninami. Pojavi se problem estetike, ker se greda neenakomerno poseda.
Moj vtis ...
Splošno je pri zasaditvah, presaditvah in dosaditvah rastlin, estetika premalo upoštevana kategorija. _________________ hortulanus
http://vrt-pr-st.blogspot.com/ |
|
Nazaj na vrh |
|
|
katrinca Administrator foruma
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 16:42 Prispevkov: 10188 Kraj: Maribor
|
Objavljeno: 23 Jan 2008 13:52 Naslov sporočila: |
|
|
Skladnost celote se mi zdi bistvena. Zato pa me to posedanje plaši. Če bi imela zelenjavno gredo sploh ne bi pomišljala in bi napravila po muhino.Verjetno bom poskušala ščarati zufovo malo tanjšo lazanjo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52 Prispevkov: 2449 Kraj: Vitanje in Litija
|
Objavljeno: 12 Mar 2012 22:55 Naslov sporočila: |
|
|
Muha, tale način priprave gred je zdaj zelo v modi! Imaš ti to patentirano? Sem pri sebi naredil nekaj podobnega, v malo drugačni obliki, sem že šalotko gor sadil pa krešo ob rob. Sicer pa oče na podoben način vrtari že mnogo leti. Za dve dolžine lopate izkopa zemlje in jo nasuje na sprednjo vrsto, v jarek nasuje vse kar je organskega in zasuje z zemljo iz naslednjega jarka in tako naprej dokler ni cel vrt tako pripravljen. Potem samo še potke naredi raste kot noro. _________________ zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|