 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Leon56
Pridružen/-a: 04.12. 2007, 09:38
Prispevkov: 785
Kraj: Ljubljana
|
 Objavljeno: 03 Sep 2010 17:32 Naslov sporočila: Sadra |
 |
|
SADRA
Sadra oz. kalcijev sulfat dihidrat, s formulo CaSO4 • 2H2O, je naravni mineral, ki se nahaja v sedimentarnih kamninah in je nastal pred 100 miljoni leti pri izhlapevanju vode prostranih morij, ki so prekrivali kontinente. V naravi je sadra zelo razširjena. Po navadi je bele barve, lahko pa je zaradi primesi tudi različno obarvana. Drobnozrnata bela sadra se imenuje alabaster. Pri temperaturi 100 °C zgubi del kristalne vode in prehaja v kalcijev polhidrat, to je v žgano sadro ali mavec. V naravi se sadra pojavlja skupaj s kameno soljo in anhraditom.
ALABASTER
Alabaster je ime za dva različna prosojna in mehka minerala: kristalni, zrnati in popolnoma beli mavec (kalcijev hidroksi-sulfat) in kalcit (kalcijev karbonat). Prvi je alabaster današnjih dni, drugi pa alabaster starih časov. Tega, starejšega, so uporabljali Stari Egipčani. V škatlje iz alabarstra so shranjevali faraonove posmrtne ostanke.
SELENIT - Mineral sadre v prozorni obliki
"PUŠČAVSKA ROŽA"
Puščavska roža je pojavna oblika sadre.
SADRA (GIPS, SELENIT, MARIJINO STEKLO)
Monoklinski Ca[SO4] . 2H2O
Pogoste primesi: Al, Fe, C
Trdota: 1,5–2
Gostota: 2,3–2,3 g/cm3
Element: voda
Najpogostejša pojavna oblika sadre so ploščasti kristali, mnogokrat z značilnim lastovičjim repom, a naletimo tudi na več deset centimetrov visoke paličaste kristale. Pogosto je vlaknata. Vlakna ali igle včasih izhajajo iz središča in tvorijo obliko podobno cvetnim listom, ki se lahko na podlagi tudi združujejo (puščavska roža).
Ostale kristalne modifikacije
Kalcijev sulfat hemihidrat (mavec)
Kalcijev sulfat anhidrit
Zadnja modifikacija je brezvodni kalcijev sulfat CaSO4, ki se pojavlja kot topen-heksagonalni, netopen-ortorombski in visokotemperaturni oz. mrtvo-žgani kalcijev sulfat. Izmed teh je gospodarsko pomembnejši prvo našteti, ki se podobno kot beta mavec proizvaja večinoma v rotacijskih pečeh, vendar pri višjih temperaturah, ki dosežejo od 500-800 °C.
Kemijska sadra
Vse večja alternativa naravni sadri pa v razvitih deželah postaja kemijska sadra, ki je rezultat številnih kemijskih procesov. Vsaka zase je imenovana po proizvodnji v kateri nastaja in je specifična zaradi primesi, velikosti in oblike kristalov, ki jih vsebuje. Izmed teh je količinsko najpomembnejša fosforjeva sadra, ki nastaja pri proizvodnji fosforjeve kisline, v manjših količinah pa titanova sadra, ki nastaja iz proizvodnje titanovega dioksida. Poznamo še razne »organo sadre« iz proizvodnje organskih kislin kot npr: citronska, mravljična, vinska kislina in druge.
PS
O Calcitu podrobneje kasneje!
_________________
Leon56 |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
