 |
Vse o vseh rastlinah
Za nas z zelenimi prsti ...
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
mila
Pridružen/-a: 21.10. 2010, 08:51
Prispevkov: 6
|
 Objavljeno: 22 Okt 2010 08:34 Naslov sporočila: Vzgoja zdravih rastlin brez strupenih škropiv |
 |
|
Pri nas ne uporabljamo nobenih FFS, ampak prav nobenih, pa imamo manjšo kmetijo. In manj kot uporabljamo kemijo, manj problemov imamo na njivah. Kar sem se naučila v zadnjih letih je na kratko tole:
1. Če je zemlja uravnotežena, je problemov manj. Že najmanjša uporaba FFS spravi zemljo iz ravnotežja. Npr. fungicidi pobijajo deževnike v že količini nekaj g/ha.
2. FFS pobijajo tudi neciljne organizme.
3. Na njivah in vrtovih je treba nujno kolobarit in uporabljat zeleno gnojenje.
4. Treba je imeti čimbolj pestro in raznovrstno zasaditev ter tudi na njivah rože (ognjič) če je le mogoče. Mesojedi insekti (pikapolonice...) se v času pomanjkanja hrane (uši...) namreč prehranjujejo s cvetnim prahom.
5. Več dušika kot boste metali na zemljo več bolezni boste imeli: od uši do glivičnih bolezni. Mi ne gnojimo z dušikom (KAN, UREA, NPK...), tudi pri gnojevki smo previdni.Primer: Pšenica močno gnojena z dušikom bo sicer imela nekoliko višji pridelek, vendar jo bo treba nujno špricat s fungicidi. Ker s temi pripravki porušiš ravnotežje v tleh, bodo rastline neodporne in bo spet treba špricat.
6. Splača se uporabljat pripravke iz biodinamike. Literature je ogromno. Priporočam Mario Thun.
7. Farmacija blazno služi s FFS, še posebno zato, ker zaradi FFS zbolevajo ljudje katerim taista farmacija prodaja zdravila. Zato ne nasedajte raznim tečajem o FFS, ker so navadna propaganda za večje zaslužke farmacevtskih družb. Če mi ne verjamete, kako so vsi ti pripravki strupeni, poglejte na www.pesticidi.net. Tam boste našli tudi podatke, koliko pesticidov je v hrani in pitni vodi....
Pa še en primer: švicarska farmacevtska družba Syngenta, ki dela pesticide, zdravila in gensko spremenjene organizme je izumila herbicid Atrazin, ki ga niso v Švici nikoli prodajali! Ko so v Avstriji opazili, da žabe spreminjajo spol, so ga leta 1996 prepovedali. V Sloveniji je bil prepovedan šele leta 2003, zato je še vedno prisoten v pitni vodi vzhodne Slovenije tudi v obliki dimetilatrazina, ki je še bolj strupen....
Iz lastnih izkušenj lahko povem, da se da krasno kmetovat in pridelat brez uporabe FFS in umetnih gnojil. |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
voda
Pridružen/-a: 03.06. 2010, 17:01
Prispevkov: 1152
Kraj: Ljubljana in Istra
|
| Objavljeno: 22 Okt 2010 11:10 Naslov sporočila: škodljivci, bolezni, škropiva |
|
|
Mila, zelo lepo, lepo pozdravljena.
Kmetija! Vsaka vam čast in kapo dol takemu razmišljanju in delovanju. Mislim pa, da tečaji, če so vodeni v pravo smer, niso napačno izobraževanje za vrtičkarje. Namreč, v semenarni mi je strokovnjak razlagal, da vrtičkarji, torej ne kmetje (v sorazmerju z površino obdelovalne zemlje) uporabljajo 2-3 x večje količine različnih "strupov" . In tukaj na Forumu sem včasih dobila občutek, da se prav tekmuje kdo bo več "zastrupljal" rastline in okolje. Bojim se pa, kljub tečajem (ker to zahteva EU), da se ne bo nič manj trosilo okoli kot do sedaj. Mislim, da pri tem mora vsak posamezik dobro premisliti (samo naj ne misli predolgo, ker so posledice že zdavnaj vidne), tako, da bo po premisleku prišel do tvoje razlage in da jo bo sprejel kot svojo. sama počenjem tako in te mogočno podpiram. Lepo pozdravljena voda. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Garden-ja
Moderator foruma
Pridružen/-a: 13.03. 2009, 15:38
Prispevkov: 3436
|
| Objavljeno: 22 Okt 2010 11:53 Naslov sporočila: |
|
|
Tudi jaz nisem imela občutka, da bi tečajnike spodbujali k uporabi, nasprotno, neprestano je bilo govora o racionalni, naravi čim bolj prijazni uporabi saj marsikateri vrtičkar uporablja FSS kot riž - eno pest zame, eno zate in eno za škropilnico.
Moja velika želja je, da kemije ne bi uporabljala ampak pri vrtnicah žal ne gre, pri marsikaterem sadnem drevju pa tudi ne. In tako raje vem in uporabljam prave stvari na pravi način kot čez palec kot je v navadi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 22 Okt 2010 13:21 Naslov sporočila: |
|
|
mila, všeč mi je tvoj pogled na uporabo FFS.
Zanima me pa, kako uspevate pri krompirju? Poznam kar nekaj kmetov, ki poskušajo delati na čimbolj naravi prijazen način in upoštevati vsa stara znanja, ampak pri krompirjevi bolezni se jim zalomi  . Ga sicer manj škropijo kot veliki pridelovalci, ampak brez, pravijo, ne gre.
Tudi sama sem proti kemičnim škropivom pa kljub temu kupujem škropivo proti cvetni moniliji za mojo češnjo, ker sicer cvetje docela propade. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Garden-ja
Moderator foruma
Pridružen/-a: 13.03. 2009, 15:38
Prispevkov: 3436
|
| Objavljeno: 22 Okt 2010 13:57 Naslov sporočila: |
|
|
Muha, verjetno je veliko odvisno od lege in podnebja. Jaz v desetih letih na krompirju še nisem uporabila nobenega FTS sredstva, niti naravnega ne, ker ni potrebe. Če imam ravno čas, ga poškropim z gnojilom iz alg ampak zadnja leta več ne, ker časa ni. 
Na sploh na zelenjavi ne potrebujem nikakršnih sredstev. Edino paradajz poškropim ob sajenju in po cvetenju. Pa še to preventivno.
Več težav imam s sadnim drevjem kjer je od sredine zime dalje potrebno občasno škropljenje. Vendar se držim pravila, da po formiranju malih plodičev ne škropim več.
Monilija in kodravost sta brez škropljenja žal neobvladljivi. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 22 Okt 2010 14:38 Naslov sporočila: |
|
|
| Jaz vidim problem krompirja v tem, da je pregosto sajen, kot monokulura. Razvoj bolezni je nasplošno problem zato, ker je na kupu dovolj rastlin iste vrste in potem se lahko bolezen ali škodljivec širi zelo hitro. Mogoče, da bi ga sadili vsaj meter narazen, vmes pa kakšne druge rastline? Slišal sem za tagetes. Ali pa, da ga sadimo podbno samo, da vsako drugo vrsto namesto krompirja zasadimo s katero drugo rastlino. Mislim, da sem to prebral na našem forumu. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
herman
Pridružen/-a: 23.04. 2010, 18:33
Prispevkov: 381
|
| Objavljeno: 22 Okt 2010 16:27 Naslov sporočila: h |
|
|
MILA bravo in še enkrat bravo !!!!
Jaz sem sicer šele pru-čru, zelenec, fazan...kar pač želite, kar se tiče pridelovanja zelenjave in sadja, ampak tale forum bi dejansko lahko šel v to smer, da bi nas osveščal v smer, o kateri je zgoraj pisala MILA. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
doli
Pridružen/-a: 21.08. 2010, 20:54
Prispevkov: 240
|
| Objavljeno: 22 Okt 2010 19:29 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz sem sicer vrtičkar, sadim kar precej raznoliko zelenjavo in nikoli ne strupim. Delam po knjigi Marije Omahen Moj bio vrt (Vrtnarjenje brez kemije). Pred leti sem v reviji Jana zasledila članek Antona Komata o sonaravnem vrtnarjenju. Zanimiv in poetičen. V njem našteva rastline, ki pripomorejo do sonaravnega vrta, do ustvarjanja eko sistema. Kar precej jih že rase na mojem vrtu.
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mila
Pridružen/-a: 21.10. 2010, 08:51
Prispevkov: 6
|
| Objavljeno: 24 Okt 2010 11:02 Naslov sporočila: |
|
|
| muha je napisal/a: | mila, všeč mi je tvoj pogled na uporabo FFS.
Zanima me pa, kako uspevate pri krompirju? Poznam kar nekaj kmetov, ki poskušajo delati na čimbolj naravi prijazen način in upoštevati vsa stara znanja, ampak pri krompirjevi bolezni se jim zalomi . Ga sicer manj škropijo kot veliki pridelovalci, ampak brez, pravijo, ne gre.
Tudi sama sem proti kemičnim škropivom pa kljub temu kupujem škropivo proti cvetni moniliji za mojo češnjo, ker sicer cvetje docela propade. |
Pri krompirju je takole: Treba je kupiti dobro seme. Mi kupujemo BIO Agrio. To je krompir, katerega seme ni tretirano, je pa odporen na razne plesni in viroze. Seveda je seme 1x dražje od ostalih tretiranih sort krompirja. Krompir sadimo bolj na redko, da je prepih in se vlaga (rosa...) hitro posuši, ker je za razvoj plesni bistvenega pomena zadrževanje vlage na rastlini.. Ker je sadilec krompirja narejen za industrijsko kmetovanje, pač namenoma izmenično izpuščam krompirje. Problem je koloradski hrošč, če se na isto njivo tri leta zapored sadi krompir, potem ga je res dosti. Hrošča pobiramo na roke ob okopavanju, ko pa se razvijejo ličinke pa vzamem v roke otroško marelo. Jo obrnem narobe in vanjo osuvam ličinke. Seveda se na takšen način ne da na velikih površinah. Obstaja pa ekološko sredstvo Neemazal (iz oreščkov afriškega drevesa Neem), ki uniči majhne ličinke in z njim škropijo ta večji pridelovalci krompirja.
Do lani so bila skoraj vsa semena tako žit kot krompirja in fižola, rdeče pese (tudi v količinah za vrtičkarje) tretirana s Thiramom, ki je hormonski motilec in povzroča obolenja ščitnice. Poleg tega je fungicid, torej uničuje deževnike in še druga bitja v tleh. Potem se je nekaj v strokovni javnosti o tem govorilo in v letošnjem letu je bil krompir tetiran z Imidiaklopridom in nekatera žita tudi. Rdeča pesa za vrtičkarje pa še vedno s Thiramom. Zakaj semenarske hiše namenoma zastrupljajo tla, če ni potrebno? Malokdo bere deklaracije na semenih, ki so pogosto natisnjene na majhno. Ali pa kot se meni dogaja, da včasih netretiranega semena sploh ne dobim, ker tretirajo vsevprek, kot da je to povsem normalno in kot da brez tega ne gre.
S češnjevo cvetno monilijo nimam izkušenj. Pri nas češnje vedno obrodijo eno leto več, eno manj. Se je treba vprašat kaj je vzrok v tako močnem pojavu monilije. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 24 Okt 2010 12:39 Naslov sporočila: |
|
|
mila, že vidim, da te bo zanimivo brati. Izkušnje takole iz prve roke so neprecenljive.
Upam, da se bomo v tej temi razgovorili in da nam boš pokazala še marsikatero praktično pot v bio pridelavi.
Kar pa zadeva mojo češnjo - se bojim, da je take neodporne sorte. Ampak sedaj jo imam, velika je že, od sile dobra, zori tako zgodaj, da ni črviva, čeprav jo proti temu nismo nikoli škropili. Zato mi srce ne da, da bi jo zamenjala . |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
mila
Pridružen/-a: 21.10. 2010, 08:51
Prispevkov: 6
|
| Objavljeno: 25 Okt 2010 07:51 Naslov sporočila: |
|
|
| doli je napisal/a: | Jaz sem sicer vrtičkar, sadim kar precej raznoliko zelenjavo in nikoli ne strupim. Delam po knjigi Marije Omahen Moj bio vrt (Vrtnarjenje brez kemije). Pred leti sem v reviji Jana zasledila članek Antona Komata o sonaravnem vrtnarjenju. Zanimiv in poetičen. V njem našteva rastline, ki pripomorejo do sonaravnega vrta, do ustvarjanja eko sistema. Kar precej jih že rase na mojem vrtu.
|
Najlepša hvala za tale članek. Sama sem prebrala Komatovo knjigo Zaton Prometejeve dobe, trenutno pa berem njegovo knjigo Simbiotski človek. Priporočam! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
živa
Pridružen/-a: 12.11. 2010, 21:35
Prispevkov: 183
Kraj: Žiri
|
| Objavljeno: 22 Nov 2010 17:34 Naslov sporočila: |
|
|
Mila, kako pa odganjaš bramorja s krompirja? Preorali bomo njivo, ki je 10 let mirovala, v novini pa bramor požre pol krompirja.
Še nekaj me zanima - katere sorte paradižnika seješ/sadiš, tiste odporne na bolezni (npr. mercedes) ali navadne in s čim škropiš proti plesnobi in pegavosti?
Sama sem poskusila z morskimi algami, da bi bil odporen, pa mi ni najbolj uspelo. Sem se pa sedaj včlanila v društvo Ajda, mogoče bom dobila preparat iz kremenovega roka za boljšo rast vsega.
Če imaš še s tem izkušnje, lepo prosim, deli z mano in hvala za odgovor vnaprej. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
| Objavljeno: 23 Nov 2010 00:17 Naslov sporočila: |
|
|
Preparat iz preslice. Nabereš jo, najbrž na pravi dan, potem pa jo v vodi 36 ur pripravljaš. Točno ne vem kako, ali delaš prevretek, poparek ali kaj drugega. Ta pripravek naj bi pomagal proti plesni.
Glede plesni pomaga, da imaš paradižnik posajen dovolj narazen, da je dovolj zračno in da lahko prepih naredi svoje. Isto pri krompirju.
Če bo na preorani površini rasla monokultura, bo bramor v ustreznih bivalnih pogojev imel na voljo to eno kulturo. Tako boš utrpela škodo. Alternative so.
_________________
zemlja, voda, sonce, zrak, svoboda |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
živa
Pridružen/-a: 12.11. 2010, 21:35
Prispevkov: 183
Kraj: Žiri
|
| Objavljeno: 23 Nov 2010 09:18 Naslov sporočila: |
|
|
| zuf,hvala za preslico. Natančne napotke bo verjetno vedela soseda, ki uporablja naravna zelišča za škropljenje, jih pa namaka od poletja do naslednje pomladi. lp |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47
Prispevkov: 10107
|
| Objavljeno: 23 Nov 2010 11:57 Naslov sporočila: |
|
|
| Živa, marsikaj boš našla tudi na internetni strani Ajde. Kot npr. TOLE |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kravzlj
Pridružen/-a: 31.12. 2007, 09:08
Prispevkov: 1340
Kraj: Zaboršt pri Dolu
|
| Objavljeno: 23 Jan 2011 20:27 Naslov sporočila: |
|
|
Hej!
Obstaja kako sredstvo proti škrlupu na jabolkih? Imam jabolka, ki so polna rjavih brazgotin, majhna in nepravilnih oblik. Mislim meni so dobra, ampak če obstaja kaj naravnega bi pa bilo za probat.
Lp
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! " |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
zuf
Pridružen/-a: 05.01. 2008, 01:52
Prispevkov: 2449
Kraj: Vitanje in Litija
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
oliva62
Pridružen/-a: 08.03. 2010, 19:36
Prispevkov: 20
Kraj: KOČEVJE
|
| Objavljeno: 12 Mar 2011 16:31 Naslov sporočila: |
|
|
Ta teden sem bila na srečanju Planeta zdravja. Povdarek so imeli na zdravem pridelovanju sadja in zelenjave, s pomočjo MINERALOV. Tržijo tri vrste mineralov; mineral zeleni (je hranilo oz.gnojilo), mineral rumeni (preventiva in kurativa proti boleznim), mineral rdeči (mrčes). Kar sem slišala na srečanju, me je zelo pritegnilo. Ti minerali so neškodljivi, brez karence, nestrupeni... Skoraj nemogoče je verjeti, da obstaja kaj tako "čudovitega" Težimo k temu, da si pridelamo sadje in zelenjvo brez strupov,potem pa se kdaj pa kdaj zgodi, da določene vrste sadja ali zelenjave pač nimamo. Ali je kdo že slišal za MINERALE, morda ima že kdo kakšne izkušnje? Predstavljeni so tudi na internetni strani Planet zdravja. Prosim za kakšno mnenje oz. izkušnjo.
Želim vam obilo veselja pri brčkanju po zemlji. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
herman
Pridružen/-a: 23.04. 2010, 18:33
Prispevkov: 381
|
| Objavljeno: 12 Mar 2011 18:09 Naslov sporočila: h |
|
|
| Oliva, so tam kaj povedali ali ti minerali uničijo-preprečijo OIDIJ,PERONOSPORO itd... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
oliva62
Pridružen/-a: 08.03. 2010, 19:36
Prispevkov: 20
Kraj: KOČEVJE
|
| Objavljeno: 12 Mar 2011 21:29 Naslov sporočila: |
|
|
| Kolikor sem razumela je ta mineral popolnoma novo naravno sredstvo za odpravljanje in preprečevanje rastlinskih bolezni. Škropiš foliarno že preventivno in s tem postane rastlina odpornejša na bolezni,škodljivce in sušo. Škropiš pa tudi ob napadu. Omenjali so tudi plesni. V ponedeljek dobim nekaj njihovih navodil, Upam, da tam kaj več piše. Glede škodljivcev pa so povedali, da koloradskega hrošča uniči 100%, polže delno, razne pajke pa ne. Na njihovi internetni strani piše vse bolj na splošno. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
