|
Vse o vseh rastlinah Za nas z zelenimi prsti ...
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
muha
Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107
|
Objavljeno: 10 Jun 2008 11:17 Naslov sporočila: |
|
|
M l j a s k |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Optimist
Pridružen/-a: 28.05. 2008, 20:57 Prispevkov: 1051 Kraj: Idrija
|
Objavljeno: 12 Jul 2008 20:34 Naslov sporočila: |
|
|
Moji pa nekaj ne odgovarja! Posadil sem jo letos, gnojil skorajda nič, imela je kar nekaj plodov. No sedaj pa to! Preveč sonca? Premalo gnojenja?
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00 Prispevkov: 4489 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 13 Jul 2008 15:51 Naslov sporočila: |
|
|
Iščejo se večletni gojitelji Lonicere Kamtschatice
Malo sem pogledal po internetu; pa tale rožca niti ni tako nedolžna, kar se bolezni tiče
Čeprav v praksi nikoli ni tako hudo, kot je velik spisek možnih bolezni , pa bi le poskusili izvedeti, kaj nas "kamčatkovce" čaka v zasedi ?
Mogoče ivipiči - po svojih nemških poznanstvih?
So med nami kakšne mlade moči , za tale prevod :
http://vvv.caes.state.ct.us/PlantPestHandbookFiles/pphH/pphhone.htm
mfranc |
|
Nazaj na vrh |
|
|
orhy
Pridružen/-a: 31.03. 2008, 22:49 Prispevkov: 2353 Kraj: nmv 582
|
Objavljeno: 13 Jul 2008 21:53 Naslov sporočila: |
|
|
Hmmm - nič kaj nismo letos pridelali Lonicere a ne?
Jaz niti enega ploda.
To pa je zares žalostno.
lp
orhy |
|
Nazaj na vrh |
|
|
tinko Vedno v gibanju - leteči vrtnar
Pridružen/-a: 04.12. 2007, 12:40 Prispevkov: 2234 Kraj: Rovte, Šentjernej, Strunjan
|
Objavljeno: 14 Jul 2008 00:31 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz sem bil bolj uspešen s štirimi plodovi in eno novo rastlino, saj sem sadiko razdelil na dva dela. Obe sadiki lepo rasteta, klub temu, da je imela ena le malo koreninic. Alojz |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00 Prispevkov: 4489 Kraj: Ljubljana
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
franc
Pridružen/-a: 18.04. 2008, 17:38 Prispevkov: 1939 Kraj: Maribor
|
Objavljeno: 14 Jul 2008 13:42 Naslov sporočila: |
|
|
Mfranc, kdaj si kupoval v Krški vasi, po čem so lonicere in ali morda veš, če še ima kaj zaloge.
LP Franc |
|
Nazaj na vrh |
|
|
orhy
Pridružen/-a: 31.03. 2008, 22:49 Prispevkov: 2353 Kraj: nmv 582
|
Objavljeno: 14 Jul 2008 14:05 Naslov sporočila: |
|
|
tinko je napisal/a: | Jaz sem bil bolj uspešen s štirimi plodovi in eno novo rastlino, saj sem sadiko razdelil na dva dela. Obe sadiki lepo rasteta, klub temu, da je imela ena le malo koreninic. Alojz |
In kako si jih uporabil?
Ste pojedli sveže ?
Si pripravil sok?
Si pripravil kompot za zimo ?
Si jih shranil v skrinjo, da ti bo gospa pripravljala sladice ? Načinov je še in še.
Res me zanima, kako ti je uspelo ohranit ves pridelek še pravočasno ?
Oh, zdaj pa šalo na stran.
Veš tinko,
res sem bila žalostna, ko so mi začeli vsi plodovi po vrsti odpadati - očitno ni bilo oplojeno, ali je bil kakšen drug razlog?
Sem premalo zalivala?
lp
orhy |
|
Nazaj na vrh |
|
|
ivipiči
Pridružen/-a: 26.05. 2008, 20:21 Prispevkov: 636 Kraj: Maribor
|
Objavljeno: 14 Jul 2008 14:12 Naslov sporočila: |
|
|
Pozdravljeni!
Bom poklical v Švico gospoda Haeberlija ,da mi malo razloži ta pojav.Koliko jaz vem se jih po cvetenju do Decembra ne gnoji, nato pa enkrat z dolgotrajnim gnojilom in še to zelo malo. Bom pa takoj javil ko zvem kaj novega. Čao čao Ivan _________________ Tudi počasi se daleč pride!
http://ivipici.moj-album.com |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00 Prispevkov: 4489 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 14 Jul 2008 15:20 Naslov sporočila: |
|
|
franc je napisal/a: | Mfranc, kdaj si kupoval v Krški vasi, po čem so lonicere in ali morda veš, če še ima kaj zaloge.LP Franc | Franc, je že kar nekaj časa, ko sem kupil te lonicere...
Po spominu dva meseca ali več nazaj, so precej dražje kot Merkurjeve
Najbolje je kar iz prve roke dobiti vse podatke :
http://www.rast-bs.si/index.php?mID=6&nID=32
pozdrav
mfranc |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00 Prispevkov: 4489 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 14 Jul 2008 15:54 Naslov sporočila: |
|
|
mfranc je napisal/a: | Optimist je napisal/a: | Moji pa nekaj ne odgovarja! Posadil sem jo letos, gnojil skorajda nič, imela je kar nekaj plodov. No sedaj pa to! Preveč sonca? Premalo gnojenja? | Iščejo se večletni gojitelji Lonicere Kamtschatice :roll:Malo sem pogledal po internetu; pa tale rožca niti ni tako nedolžna, kar se bolezni tiče Čeprav v praksi nikoli ni tako hudo, kot je velik spisek možnih bolezni , pa bi le poskusili izvedeti, kaj nas "kamčatkovce" čaka v zasedi ?http://vvv.caes.state.ct.us/PlantPestHandbookFiles/pphH/pphhone.htmmfranc | Torej , ko sem zadevo malo bolj pogledal , sem šel kar pomirjen spati
Izgleda, da je vse skupaj vendarle na nivoju zaščite:
- jesensko in pomladansko škropljenje z bakrom
- uporaba insekticidov po potrebi...
upam da se uvažajo samo sadike, ne pa "pripadajoči" škodljivci
Tule spodaj pa samo koncetrat naštetih bolezni in škodljivcev
Plant Health Problems - BOLEZNI
Diseases caused by Fungi: glivične bolezni
Leaf blight, Herpobasidium. LISTNA RJA (SNET):
Deformirani, zviti, zadebeljeni, belkasti listi. Odstranjevanje obolelih listov, čiščenje listov,sadežev s tal. Posledica mokrega vremena, ni huda bolezen, zadošča škropljenje z bakrom
Powdery mildew, Microsphaera. PEPELOVKA
Bele prašne lise, ali pege na listih; sreda-konec poletja. Takojšna odstranitev obolelih listov (vejic). Ev. škroplj. z žveplom; ni resen problem.
Diseases caused by Bacteria: BAKTERIJE.
Ni zdravil pri nas! Nabuhle odebeline na steblu pri tleh; bolane sadike odstraniti! Vrtnarsko orodje razkuževati. Pri gojenju paziti, da se ne povzroča ran na sadiki
Insect Problems INSEKTI:
Aphids, Rhopalosiphum conii and Hydaphis tartaricae. UŠI, PAJKI
Insekticidi, akaricidi; kemija, bio - poželji
European honeysuckle leafroller, Ypsolophus dentella. LISTNI ZAVIJAČ
Poškropiti z vrtnarskim oljem? (V spreju)
Honeysuckle sawflies, Zaraea inflata and Z. americana. Honeysuckle osa
Gosenica te ose obžira liste. Škropiti z insekticidi.
Snowberry clearwing, Hemaris diffinis. VEŠČA? (ni prevoda)
Gosenica žre liste. dva roda letno. Insekticidi.
Poudarek bo na čisto normalnem tretiranju rastline, ki res ni zahtevna!
Pa vzgoja po želji Moje sadike (plus Goji) bodo rasle v strnjeni črti - ala živa meja; 1 m narazen 1,5 - 2,0 m višine.
pozdrav
mfranc |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Optimist
Pridružen/-a: 28.05. 2008, 20:57 Prispevkov: 1051 Kraj: Idrija
|
Objavljeno: 14 Jul 2008 18:12 Naslov sporočila: |
|
|
V tem opisu ne najdem moje težave! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00 Prispevkov: 4489 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 14 Jul 2008 19:24 Naslov sporočila: |
|
|
Tudi jaz ne
Mogoče bo ivipiči kaj več izvedel iz Švicerlanda .
Mi se bomo pa sproti učili, ko bodo lonicere v obratovanju .
Za boljšo oceno bi tudi rabil "klinične podatke" kaj se z rastlino dogaja , oziroma se je dogajalo....
Namreč, obstojajo tudi tako imenovane fiziološke bolezni rastlin, katerih vzrok so ponavadi neke motnje v življenju rastline
Te "motnje" imajo pa na žalost hudo širok razpon...
Vzroki so za rastlino nepravilna prehrana, nepravilna temperatura,
nepravilno izbrani sosedje , svetloba, pa še pa še...
Saj nekaj jih poznamo; npr.
- paradižnik, paprika odvržeta cvetove zaradi prenizkih temp.
- bazilika počrni pri prenizki temp.
Sam sem se pred leti skoraj brez uspeha bodel z notranjo pegavostjo
kutin. Pa ji (drevesu) dodajal boraks, pa kalij, pa sem imel še vedno več kot 50%
bolanih sadežev...
Fiziološke bolezni se nam lahko kar zgodijo , lahko jim pa še sami
pomagamo
mfranc |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Optimist
Pridružen/-a: 28.05. 2008, 20:57 Prispevkov: 1051 Kraj: Idrija
|
Objavljeno: 14 Jul 2008 20:55 Naslov sporočila: |
|
|
mfranc je napisal/a: | Fiziološke bolezni se nam lahko kar zgodijo , lahko jim pa še sami pomagamo 8)mfranc | Hm, kupil sem jo dokaj pozno. Imela je že plodove in le ti so lepo dozoreli potem ko sem jo posadil v vrt. Pred časom sem opazil, da je med njene korenine speljan "rov" - mravlje. Verjetno sem jih naselil tam kar s samo rastlino... Bi ji lahko one škodile?
P.S. Mi pa lepo uspeva potaknjenec!
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00 Prispevkov: 4489 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 15 Jul 2008 10:23 Naslov sporočila: |
|
|
Optimist je napisal/a: | mfranc je napisal/a: | Fiziološke bolezni se nam lahko kar zgodijo , lahko jim pa še sami pomagamo 8)mfranc |
Hm, kupil sem jo dokaj pozno. Imela je že plodove in le ti so lepo dozoreli potem ko sem jo posadil v vrt. Pred časom sem opazil, da je med njene korenine speljan "rov" - mravlje. Verjetno sem jih naselil tam kar s samo rastlino... Bi ji lahko one škodile? | Se mi pa zdi, da so listi kljub temu "poprhani" z neko plesnijo??? Porjaveli, odmrli deli so tako in tako že rezultat neke bolezni...
mfranc |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00 Prispevkov: 4489 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 15 Jul 2008 17:56 Naslov sporočila: |
|
|
Šment , a se samo jaz sekiram za bolezni lonicere
Mogoče zato, ker jih imam 5 komadov
Tule sem našel še tekst, na žalost v HTML:
http://www.usask.ca/agriculture/plantsci/dom_fruit/articles/haskap_oregon.pdf
kjer pa je ena lepa slikca, z listi, ki jih je napadel Botrytis (gniloba). Izgleda, da se povsod še malo učijo okrog bolezni . Tudi tule ugotavljajo, da normalno botrytis napada sadeže, tule pa liste....
mfranc |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Optimist
Pridružen/-a: 28.05. 2008, 20:57 Prispevkov: 1051 Kraj: Idrija
|
Objavljeno: 15 Jul 2008 20:25 Naslov sporočila: |
|
|
Sem poslal kolegici v prevajanje, upam da pokuka kaj na mail |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Optimist
Pridružen/-a: 28.05. 2008, 20:57 Prispevkov: 1051 Kraj: Idrija
|
Objavljeno: 24 Jul 2008 21:30 Naslov sporočila: |
|
|
Opazovanje japonskega Heskapa v Oregonu
V maju, v času žetve, sem si ogledal, kako Maxine Thompson goji rastline v Oregonu in tudi sodeloval pri oceni njene setve. Domov sem lahko nesel veliko potaknjencev in semen. Poleg tega, da sem preučil njeno zbirko, sva se veliko pogovarjala o gojenju Heskapa in o raziskavah. V nadaljevanju vam bom razkril zaključke mojih opazovanj:
Maxine se pri vzgajanju rastline osredotoča na japonski modri kovačnik, saj meni, da so ruske kulturne rastline nezanesljive. Ruske različice imajo zelo kratko obdobje, ko potrebujejo mraz, to pomeni mesec november v Oregonu. Če pa se pojavijo dokaj visoke temperature, pričnejo rastline rasti in pogosto cvetijo sredi zime. V tem času pa jih čebele ne morejo oprašiti, pogosto pa se tudi zgodi, da pomrznejo, ko postane hladneje. Kljub temu, da poročila iz Rusije kažejo, da njihove različice lahko prenesejo -40 C, pa je Maxine opazila škodo že pri -10 C., ko pričnejo rastlinice rasti v sredi zime. Maxine dobiva plodove japonskega Haskapa, ki cveti 3 tedne pozneje kor ruski (kadar ruski cveti pomladi). Na žalost pa veliko gojiteljev v toplejših območjih ZDA sadi ruske modre kovačnike, nad katerimi bodo zagotovo razočarani. Slaba rast ruskih različic v Oregonu mi da misliti, ali se bodo slabo odrezale tudi drugje.
Maxine upa, da bomo pojem »Heskap« povezovali z japonsko različico te rastline in da bodo gojitelji prepoznali razliko v večjem sadju in cvetovih. V Saskatchewanu so se ruske različice odlično obnesle in nam prinašajo zanesljive proizvode, vse od leta 2000, ko so prve rastline začele delati plodove, vendar pa še vedno ne vemo, ali je japonski Haskap popolnoma odporen na zimo. Mi pri našem gojenju uporabljamo japonski Heskap in upamo, da bomo imeli v nekaj letih lastno privzeto različico.
Maxini ni všeč, da imajo Ruski kovačniki probleme s cvetenjem, ter majhno sadje. V Oregonu je sadje ruskih različic težko približno 0,5 do 0,7 gramov. Najtežji plod, ki so ga kadarkoli videli pa tehta 0,8 gramov. Najboljši Haskapi pa tehtajo od 1,4 do 1,6 gramov. Predvidevam, da je Maxime vzgojila večje plodove od tistih na Japonskem. V poročilu, ki opisuje japonsko različico te rastline »Yufutsu«, piše, da jagoda tehta 1 gram. Vedno sem govoril, da so jagode japonskega haskapa večje kot jagode ruskega haskapa, zdaj pa pravim, da so jagode japonskega haskapa, ki ga je vzgojila Maxine, še večje. Imeli smo le nekaj redkih hibridov, ki so imeli 1,4 do 1,6 gramov težke jagode. Naše najboljše ruske različice so imele 0,9 gramov težke jagode.
Termin »Haskap« bi morali enačiti s terminom tistih različic, ki prihajajo iz Japonske ali s tistimi različicami, ki imajo veliko količino japonskega materiala v njihovih družinah. Če želimo prodajati Haskap na Japonsko, moramo prodajati tiste različice, za katere sami Japonci menijo, da so dovolj dobre kvalitete, da jim lahko rečemo »Haskap«. Obstaja veliko ruskih različic z majhnimi jagodami, ki so grenke, in zato ljudi odvračajo od tega pridelka. Po mojem mnenju imajo samo japonski Haskap in zbirka iz otočja Kurile (sever Japonske, včasih del Japonske) genetski potencial za velike modre kovačnike. Mojemu programu sem dal ime »gojenje Haskapa«, saj zelo cenim pomembnost japonskega Haskapa, iz katerega bom gojil lastno rastlino.
V Oregonu je bil mesec maj nenavadno moker, zaradi česar so nekatere rastline dobile bolezen, ki je povzročila odmiranje listov. Nismo bili prepričani, ali so bili uničeni tudi poganjki, zato bomo morali počakati do naslednjega leta, da bi videli, ali bodo iz teh poganjkov zrasli novi listi.
Večina rastlin ni imela problemov s to boleznijo, nekaj pa jih je bilo kljub temu zelo hudo poškodovanih. En klon je celo umrl. Če je bila rastlina okužena, potem se je okužba razkropila po rastlini zelo hitro in enakomerno. Veliko rastlin je bilo na videz zdravih, zaradi česar sem prišel do zaključka, da se je odpornost razširila v času zorenja. Nekaj bolnih listov sem dal v plastične vrečke v topel prostor in v nekaj dnevih je iz njih zrasle gobe, ki so spominjale na Botritis. Maxine je dobila potrdilo patologa, de je v resnici šlo za Botritis. Ugotovili smo tudi, da se je infekcija pojavila samo na novih listih, na ostalem delu rastline pa ne. V japonski literaturi je Botritis glavna bolezen te rastline. Nekajkrat sem videl nekaj podobnega Botritisu v Saskatchewanu, vendar ne v taki meri. Pri drugem sadju, kot so npr. jagode, je Botritis bolezen, ki napade sadež, ne pa poganjkov ali listov. Pri Haskapu pa bolezen ne napade jagode. Ker se Botritis večinoma prenaša v deževnem vremenu, ga ne moremo poškropiti s sredstvom proti plesni in gobam.
Japonski Haskapi niso samo večji, temveč se tudi pojavljajo v različnih oblikah in velikostih. Maxine so bili še posebej všeč tisti v obliki srca. Japonske različice imajo jagode, ki so debelejše in bolj okrogle, njihova oblika je torej boljša za mehanizirano predelovanje. Obstaja tudi velika razlika v okusih, pri čemer so nekateri podobni borovnici, rabarbari, robidnici ali malini, lahko pa celo kombinaciji vseh teh.
Maxine preverja gojenje na 5. lokacijah v ZDA, jaz pa imam tri kraje v Kanadi, kjer preizkušam njena semena.
Več informaciji si lahko preberete še na internetni strani: http://www.usask.ca/agriculture/plantsci/dom fruit/
Prevod; Polona Zorzut
mfranc! Kaj lahko prirediš link ki stoji 12 vpisov nazaj? Malce dolg je, pa se ostalo težko bere Naprimer tako; www.parkseed.com |
|
Nazaj na vrh |
|
|
mfranc
Pridružen/-a: 02.05. 2008, 20:00 Prispevkov: 4489 Kraj: Ljubljana
|
Objavljeno: 25 Jul 2008 13:09 Naslov sporočila: |
|
|
Optimist je napisal/a: | mfranc! Kaj lahko prirediš link ki stoji 12 vpisov nazaj? Malce dolg je, pa se ostalo težko bere Naprimer tako; www.parkseed.com | Kateri, točno
mfranc |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Optimist
Pridružen/-a: 28.05. 2008, 20:57 Prispevkov: 1051 Kraj: Idrija
|
Objavljeno: 25 Jul 2008 13:30 Naslov sporočila: |
|
|
mfranc je napisal/a: | Objavljeno: 14 Jul 2008 12:03 ; No, tole sta dve različni loniceri (vse za večji hektarski donos )
|
Zadnji link.. Lahko ga skrajšaš tako da nastane tak;Link ki ga je zgoraj prilepil mfranc v skrajšani obliki
Če bi rad videl kako se ga naredi klikni na citiraj in ga preštudiraj |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Vse o vseh rastlinah Seznam forumov
-> Sadje Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6 ... 28, 29, 30 Naslednja
|
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Pojdi na stran Prejšnja 1, 2, 3, 4, 5, 6 ... 28, 29, 30 Naslednja
|
Stran 5 od 30 |
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|