Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

plastične gajbice

http://www.motovilec.si/clanki/koristni-nasveti---kompost.html

http://www.lep-planet.si/kompostiranje/(dodala katrinca)

biooglje

Kompostni kup lahko zalijemo s staro marmelado pomešano z vodo. To je hrana za drobnoživke, da se hitreje razmnožujejo.
(dodala katrinca)

zuf · Objavljeno: 02 Mar 2008 14:42 Naslov sporočila:

Pohvalno muha, super si spisala! Kompostiranje je nujna veščina vsakega vrtnarja. V primerjavi z kupljenimi gnojili le ta vsebuje ŽIVLJENJE. In vsi vemo, da je zemlja živa stvar.

Kaj na kompostni kup ne spada? Tukaj bi dodal, da kuhana hrana. muha, ali kuhane odpadke tudi dodajaš na kompostni kup?

Pri kompostiranju razmišljamo o dveh stvareh. O zelenem in rjavem materialu. Zeleni oz. sveži material vsebuje dušik, rjavi pa ogljik. Več kot je prisotnega dušika v kompostnem kupu, več mikroorganizmov bo sodelovalo pri procesu in tako se bo proces tudi hitreje končal. Torej, če želimo imeti dokončan kompost v najkrajšem času, moramo ustvari vroči kompost. To pomeni dovolj zelenega, svežega materiala. Vročina nastaja, ko se ta sveži material razkraja in to privabi vse tiste male delavce, ki ustvarijo še več vročine.

Se bom razpisal na dolgo in široko o kompostu v tej temi, ampak ne danes. :D

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Na osnovi literature, ki jo imam na razpolago, bi lahko dodajala tudi kuhano hrano, vendar je ne, ker skuham le toliko, kolikor vem, da bomo pojedli, preden se bo pokvarilo. Včasih kake ostanke zamrznem, edino kar sem in tja pride na kompost, je kuhan fižol - ta se žal res rad hitro pokvari in kak košček krompirja. To dvoje ponavadi kar ptički pojejo.
Nikoli pa ne dajem na kompost mastnih ostankov od npr. juhe, mastnih odrezkov kuhanega mesa ipd. Pravzaprav ne vem zakaj, ampak kar zdi se mi, da tja ne sodijo.

katrinca · Objavljeno: 02 Mar 2008 17:32 Naslov sporočila:

Jaz imam podobna pravila kot muha. Sem nekoč dodala makarone, pa je iz njih nastala ena lepljiva gmota. Torej močnatih stvari ne dodajam. Kar se pa kuhane hrane tiče....ne vem zakaj ne. A tudi pri nas zelo malo tega ostaja, ker se držimo pravila, da se hrana ne meče vstran. Včasih vržem na kompost kaki jogurt, skisano mleko, ostanek zelenjavne juhe.... Pa kakšno bombažno nogavico, majčko....

zuf · Objavljeno: 13 Mar 2008 20:07 Naslov sporočila:

Moji nasveti za grajenje kompostnega kupa...

Na mestu, kjer boste ustvarili kup najprej zrahljajte zemljo. To poskrbi za zračnost in drenažo. Minimalna površina kupa je več kot 30.50 centimetrov, da zagotovimo dobro razkrajanje materiala. Pustite si dovolj prostora, da boste delno dokončan kup lahko obračali. Zastavljena površina je odvisna od količine materiala, ki ga imate.

Naložite približno 8 centimetrov grobega materiala (vejice, manjše veje, stebla koruze, sončnic in podobno). To poskrbi za zračnost v samem kupu. Zračnost je zelo pomembna, saj brez tega ne morejo preživeti koristne bakterije, ki jih za razkroj potrebujemo.

Nato dodajajte plasti in vsako plast navlažiš z vodo;
- 5 cm plast suhega materiala
- 5 cm plast svežega-zelenega materiala
- plast zemlje, ki rahlo prekrije material

Nadaljuj z dodajanjem plasti, dokler ni kup velik vsaj 30.50 centimetrov. Na koncu dodajte nekaj zemlje, da bo bolje zadržalo vlago. V deževnih dnevih lahko na vrh dodate slamo. Tako odvečna vlaga ne bo problem, kajti mokra in prevlažen kup ni zaželen.

Na drugi strani pa zagotovite, da bo kup stalno dovolj vlažen, ampak ne preveč.

Obrnite kup po treh ali šestih tednih. Namen obračanja je, da suh, nerazkrojen material pride iz zunanjega dela kupa v notranjost.

Nov prostor pripravite kot prejšnjega. Zrahljajte zemljo in dodajte grob material kot prvo plast. Površina naj bo polovico manjša, saj se je originalen kup zagotovo skrčil. Suh material iz originalnega kupa dodajajte v notranjost in vmes vlažite z vodo, da bo kup enakomerno vlažen.

Kompost bo dokončan v približno 3-6 mesecev.

Če komposta niste pripravljeni takoj uporabiti, ga raztreseš in pustiš, da se posuši. Ne pusti kupa na mestu, saj bo tako kompost preveč "dozorel" in bo tako izgubil večino svojih dobrih lastnosti.

Trije najpomembnejši elementi pri kompostiranju:
- dovolj zraka v kompostnem kupu
- uporabiti čim več različnega materiala
- kompostni kup imeti vedno dovolj vlažen, a ne moker

Najboljša uporaba komposta:
Spomladi, tik pred večjo saditvijo sadik za sezono. Raztresite 2.50 centimetrov komposta na zemljo in ga obdelajte v zgornjih 5-7 centimetrov zemlje.

Pomnite, da je kompost, ki je zorel dlje časa bolj kvaliteten, kot pa kompost, ki se je ustvaril zelo hitro. Čaw! :D

kravzlj · Objavljeno: 13 Mar 2008 20:58 Naslov sporočila:

Hej!

Jaz pa to čisto po kmečko naredim. V gozdu naberem nekaj odmrlih vej, in jih zapičim za obod. Potem naberem tanke dolge veje, in jih prepletem med obod, da zdaržijo odpakde. Potem pa celo leto mečem odpadke, žal je to večino samo pokošena trava. Sicer letos to prvič delam. Tako da sedaj sem en kup končal, sem ga pokril z vejam, sedaj bom dal še malo slame, in pustil en čas. Če bodo buče vzklile jih bom posadil nanj. Nov kup delam na isti princip. Kar rata, rata =)

Lp Luka
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

katrinca · Objavljeno: 13 Mar 2008 21:26 Naslov sporočila:

Zelo dobra ideja kravzlj. Vsako leto se mučim in odvažam dolge odrezane veje skrivenčene vrbe. Bi jih bilo možno tudi takole uporabiti. Letos sem iz njih prvič izdelovala okrasno ograjico. Je lepo izpadlo. Zdaj nameravam iz vej splesti še oporne košare za visoke rastline. Za kompost pa uporabljam navpično postavljene, v krog sklenjene aluminjaste rolete. In kompost lepo uspeva.

magnolija · Objavljeno: 14 Mar 2008 10:47 Naslov sporočila:

Mi imamo tudi v glavnem travo in listje, vmes dodajam sedaj spomladi še zemljo iz krtin, pa lesni pepel, na vrtu poberem par deževnikov in jih dodam kompostnemu kupu, kompost je izredno lepo predelan.
_________________
Lp Magnolija

http://www.procreo.jp/labo/flower_garden.swf

zuf · Objavljeno: 14 Mar 2008 18:44 Naslov sporočila:

kravzlj, res super ideja!

kravzlj · Objavljeno: 14 Mar 2008 23:00 Naslov sporočila:

Hej!

Hehe, kako hecno, kako je ljudem to zanimivo =) Meni se je zdelo samoumevno skorajda, da tako naredim. Potem ko bo kompost narejen, vzamem še te veje, in je =) Pa še po gozdu sem popucal stare veje.

Živi v sožitju z naravo.

Lp Luka
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

Gretka* · Objavljeno: 17 Mar 2008 10:15 Naslov sporočila:

Mene pa zanima kako se obnesejo plastični, zaprti kompostniki ?

zuf · Objavljeno: 17 Mar 2008 19:03 Naslov sporočila:

Super. Le glej, da ima ob strani dosti luknjic za zrak. Pa kupuj malo bolj robustne izdelke. Sicer se pa ne splača kupovat kompostnika, po mojem mnenju...

magnolija · Objavljeno: 04 Apr 2008 10:54 Naslov sporočila:

Mi imamo čisto navaden kompostnik iz ozkih lat, ki so na konceh zažagane, da jih lahko razstavim kadar jemljem kompost ven, zraka pa je tudi dovolj.
Pa še zastonj je.

_________________
Lp Magnolija

http://www.procreo.jp/labo/flower_garden.swf

katrinca · Objavljeno: 04 Apr 2008 10:59 Naslov sporočila:

Meni se tudi zdi zuf, da se jih ne splača kupovat. Pa še tako grdi so vsi po vrsti. Je takšen doma izdelan veliko lepši, pa tudi bolj uporaben.

katrinca

potonka

Ja kompost je res super in jaz ga imam že skoraj tri desetletja ,tako kot vi lepo naraven , ob vrtu je luknja z dveh strani obzidana s kamenjem , na eni strani je zemlja , na četri strani pa dohod do njega.Ob kompostniku smo potaknnili lovor, ki ga lepo skriva, tako , da je sedaj že drevo.Opazili smo, da imamo stanovalce v kompostu in sicer miške, ki v jeseni rinejo tudi v hišo in se jih ne moremo znebiti, tako , da smo letos kupili plas. kompostnike, v katerega pa miške ne morejo.Sedaj bomo to luknjo spraznili, miške so se v glavnem že razbežale (kdo ve kam), kljub sedmim mačkam, ki jih ne lovijo razen ene, ki jih hvala bogu kar naprej čaka ob kom. jami.
Tako plastika ni lepa in ni všeč niti meni ,miške so lepe na sliki , v moji hiši jih pa ne maram.
_________________
Veliko srce je zeleno srce.Zelena pomirja,hrani dušo in telo, lepša nam okolje in cel naš planet,
brez nje bi bil svet žalosten in pust.

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Prenešeno iz speline predstavitve

Lana · Objavljeno: 30 Nov 2008 21:45 Naslov sporočila:

Kolikor sem jaz literature prebrala, je treba kompost obračati samo v primeru, da ti v njem kaj gnije. Sicer pa boljše da ne, ker s tem točno določene organizme, ki razkrajajo določeno plast spraviš v neko drugo plast in to menda ni ok. Bi morala še enkrat pogledat literaturo, ampak v vsakem primeru sem ugotovila, da pol literature navaja neke podatke, pol pa druge, tiste stare, ko so še naši starši tako počeli, pa prekladali, samo je na koncu namesto da bi strohnelo, nastala neka tekoča sluzasta plast, za katero sem brala, da bolj škoduje, kot koristi. Po spodaj (in tudi zgoraj sem prebrala) opisanem postopku dobiš čist lepo, dišečo zemljo, nič sluzasto gmoto, ampak prav zemljo.
Jaz delam tako, kot piše prva, mislim da katrinca. Plast vej, plast odpadkov, plast že narejenega komposta ali hlevskega gnoja (ne dajem zemlje vmes), pa spet plast vej, plast odpadkov, plast gnoja ali komposta. Poleti če je prevroče zalijem, če je premokro, pokrijem, da ni gnilo, včasih tudi kakšne koprive dam zraven, pa kakšen lesni pepel, pa zelo pazim, da res mečem samo tiste reči, ki spadajo na kompost, pa nič drugega. imam pa čisto navaden mali plastični zabojnik, ki se ga kupi v bauhausu ali podobni trgovini oz. kar tri take. Letos sem od pomladi do jeseni pridelala se mi zdi da kakih 5 šajtrg komposta, pa še ene par jih je tam za presejat, samo me je vreme prehitelo, nisem prišla do tega, pa kar precej je še čisto sveže robe, pa na pol preperele robe (odpadkov), kar pa ni ok, ker čez zimo ni dobro, da tole stoji tam, se lahko živali zaredijo notri, pa ker je dež, jih bom vseeno prekopala. Lani sem tako 5 malih voluharčkov našla v kupu ali rovk ali kaj je tisto bilo, potem sem imela pa travme kaj z njimi naredit.

katrinca · Objavljeno: 01 Dec 2008 04:50 Naslov sporočila:

Karkoli počneš na vrtu Špela, upoštevaj, da je vrt nikoli končana zgodba in da se počasi daleč pride....Pravilno bi bilo, da bi nalagala po plasteh, a sama tega ne počnem. V kompost naložim kar je trenutno na razpolago. Kuhinjske odpadke z veliko tekočine(kar je edina tekočina, ki jo dodajam), porezana stebla rastlin, karton raztrgan na koščke, lahko dodajaš tudi pokošeno, delno posušeno travo in listje z bližnjega gozda, če ti manjka materiala.... To jemanje dozorelega komposta iz spodnjega dela komposta ne prakticiram. Vsako pomlad in jesen presejam celoten kup naenkrat. Spodaj si postavim samokolnico, potem pa prvič presejam skozi plastično gajbico z večjimi luknjami. Kar ostane na situ shranim v plastična vedra in namenim ponovnemu kompostiranju. Kar pade skozi sito shranim v druga plastična vedra. Ko je kompostnik prazen ga napolnim z vedri, ki je namenjeno nadaljnemu kompostiranju. Kar pa je v vedrih z tistim kar je padlo skozi sito presejam še enkrat, tokrat vzamem pvc gajbice z še manjšimi luknjicami. Spet...kar ostane na sitih uporabim za zastirko(nestrohnele manjše vejice itd.), kar pade skozi sito uporabim ob sajenju rastlin. Material za zastiranje uporabim takoj, kompost pa si shranim in ga imam vedno pri roki. In tako spet jeseni. Tako imam vedno pri roki material, istočasno pa se kompostni kup premeša in prezrači in nikoli ne premetavam samo zaradi zračenja.
Kompostni kup je živ organizem, razen neštetega števila organizmov, ki jih s prostim očesom sploh ne vidimo, najdejo v njem zatočišče slepiči, ježi, verjetno tudi kaka miška....
_________________
Katrinčin okrasni vrt
Katrinčin uporabni vrt
ZELENI KROG - organizirana menjava semen in rastlin

zuf · Objavljeno: 01 Dec 2008 15:58 Naslov sporočila:

Tudi manjši kup bo imel primerne temperature za kompostiranje, verjemi. Plasti, kot je katrinca že omenila, pridejo v poštev, če imaš dosti materiala na voljo. Tudi jaz se tega ne poslužujem dosti, ker na kup dnevno dodajam nove stvari. Osebno kompost uporabim, ko je celoten kup zrel, nič prej.

Obračanje kupa? Ni bistveno, je pa fajn da kup obrneš, če opaziš, da kup gnije (boš spoznala po vonju), največkrat zaradi premalo zraka ali preveč vode.

Najhitreje lahko kompost ustvariš poleti. Prej kot v mesecu. Čez zimo se proces vidno upočasni. Lahko pa uporabiš kakšno večjo posodo ipd. in boš dosti pridobila zdajle čez zimo. Zgodaj spomladi se bo proces močno pospešil in bi lahko že z veseljem uporabila svoj kompost. Tudi brez "posode" bi šlo.

mfranc · Objavljeno: 01 Dec 2008 18:09 Naslov sporočila:

Za kompost je kar nekaj receptov, s podvariantami - tudi zgoraj navedeni, od muhe do katrince, sigurno funkcionirajo.

Če bi poskusil potegniti črto, oziroma zelooo okrogel pregled (na konjski noht) Wink

med najbolj znanimi metodami:

1. klasična metoda, z nanašanjem plasti do 30 cm svežega materiala in vmesnimi plastmi cca 10 cm gnoja, zrelega komposta, tudi zemlje itd. Zraven spada še plast grobega materiala spodaj in zaključno prekrivanje z raznimi materiali. Taki kupi/piramide gredo do višine 1,5 m, in širine pri tleh 1,5 m.
Predvideno je večkratno premetavanje - zrel kompost dobimo po dveh letih.
V ta recept pašejo še (lahko) naravna, tudi mineralna (predvsem dušik) gnojila, kamene moke itd., za boljšo predelavo.

- podvarianta, v izogib "garanju", je predvideno samo enkratno prelopatanje, potem ko se material sesede.

- v pomanjkanju materiala obstoja podvarianta z vkopom v zemljo, da se ne izgubi preveč koristnih snovi, vendar samo do debeline 30 cm, drugače pride do nepravilnega razkroja zaradi pomanjkanja kisika. Pride do zakisanja z raznimi kislinami, tudi mlečno (silaža)

- recimo podvarianta, hitri (šotni) komposti, ki so uporabni že po 1 -3 mesecih, in posebni komposti, ki jih je verjetno ogromno; po uporabljenem materialu imenovani: gnojni, listni, slamni, iz travne ruše, itd, itd

2. biodinamična varianta (verjetno samo eden od receptov Cool

) temelji na tem, da se kompostna gmota ne premetava, ampak se v kup vnašajo razni biodinamični pripravki na bazi rmana, kopriv, baldrijana in drugih rož in substanc (gline, krvne kostne moke). Toliko, samo informativno, drugače je to cela znanost

3. kompostiranje z deževniki, isto se ne premetava, to naj bi nadomestili deževniki s svojim delovanjem. Če govorimo o specialnih deževnikih, ki se jih naseljuje v material, je to verjetno najboljši možni kompost, vendar tudi najzahtevnejši postopek! Znano je, da so te gliste zelo nepredvidljive - pobegnejo lahko zaradi več ali manj znanih vzrokov!
Vendar tudi čisto navadni kompostni deževniki rdeče barve niso od muh!

Nasploh za vse komposte logično velja, da čim bolj droben je material, z čimbolj ugodnim razmerjem ogljik/dušik, dobrim zračenjem, in uporabo pospeševalcev; tem hitreje je kompost zrel.

In kaj počnem jaz? Vse to, zmešano v gemišt Very Happy

Skozi desetletja sem nekatere stvari poenostavil, ali zaradi časa, ali zaradi prostora, tako da sedaj kompostiranje pri meni poteka takole:

- za klasično premetavanje ni časa/prostora, koristim plastične kompostnike cca 80 x 80 x 80 cm, cca 500 l. Tudi tu je na tržišču cel kup nekoristnih igračk - glavne napake pa so: premajhne odprtine za zrak (tudi mojim bom v kratkem povečal/navrtal luknje) in nedomiselne otročarije okrog odpiranja (kot razna vratica spodaj). Pri mojih šesterorobih kompostnikih eno šestino od vrha do tal (poljubno) odprem v minuti in tudi v minuti sestavim, ko material enkrat letno vržem ven.
Začel sem sicer z lesenimi variantami kompostnikov, vendar hitro obupal zaradi gnitja lesa. Če bi spet šel na les, bi vsekakor uporabil trše sorte (hrast, kostanj itd. da ne govorim o tiku Wink

)

- tudi jaz verjetno ne dosegam vedno kritične mase za visoko temperaturo, ki potolče škodljivce (ne pa semena plevelov!), vendar pazim, da gre na kompost samo zdrav material.
Kuhanih odpadkov ne uporabljamo, čeprav so dovoljeni.

Ker materiala ne obračam, pa poskušam dodajati že nekako uravnovešen material: tako pokošeni travi vedno dodam material, ki ga imam na zalogi; ali suho listje, ali zdrobljeni (drobilec!) material od obrezovanja žive meje, grmovnic, drevja.
Vsaki novi plasti dodam tudi malenkost priboljškov; kot kamene moke, briketiranega gnoja, kompostnega pospeševalca itd.
Torej, ne obračam materiala, verjamem pa da mi pomagajo čisto navadni kompostni deževniki, ki jih je ogromno, selijo se od plasti do plasti, kjer je pač njihova hrana.

- kompost, ki ga uporabljam, je po terminologiji za klasično pridelavo, presni kompost (6 mesecev) za razliko od dozorelega (dve leti).
Tule bom spet omenil g. F. Vardjan-a, bil je res kompleten strokovnjak, teoretik in praktik!
On je večjo težo polagal na presni kompost, ki vsebuje več hranilnih substanc kot dozorel, in se razgrajuje, še ko ga vgradimo v zemljo.
Ga pa zato koristim večinoma za plodovke, ki takšen kompost prenesejo brez težav (sploh če je vnešen v zemljo že jeseni!) Lahko bi rekel, da kolobarim, ker naslednje leto na gredo pridejo rastline, ki svežega komposta ne marajo.

Komposta, ker je presnivec, tudi ne sejem, pač pa sproti pobiram večje, debelejše dele in jih vračam v kompostnik. Isto ponovim na gredi - z ravnanjem, grabljenjem poberem še ostanek nepredelanih odpadkov, predvsem lesene kose.

LP
mfranc

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli