Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

tinko · Objavljeno: 11 Feb 2012 20:25 Naslov sporočila: Prepelice

Danes so se mi začele valiti prepelice. Valit sem dal 91 jajc v inkubator velikosti za valjenje do 20 kokošjih jajc. Valjenje traja do 17 dni, danes je 15. dan in na svet so prišli prvi štirje cukrčki. Jutri bom začel s fotografiranjem teh malih kepic.

Bety11 · Objavljeno: 11 Feb 2012 20:36 Naslov sporočila:

uuu Tinko......kako lepo se sliši... Very Happy

Kako to, da si se odločil na ta korak in kaj boš z njimi???
_________________
Rada vrtnarim

majdra · Objavljeno: 11 Feb 2012 23:07 Naslov sporočila:

Tinko pozdravljen
Mene pa zanima inkubator. Je samogradnja ali si ga kupil in kako si zadovoljen z njim.

tinko · Objavljeno: 12 Feb 2012 16:27 Naslov sporočila:

Malo nostalgije Wink

. Prepelice sem imel že pred davnimi leti, ko je bila reja prepelic v Sloveniji še v povojih. Sedaj imam spet pogoje, da redim manjšo jato za pridelavo jajc za domačo preskrbo.
Inkubator sem mislil narediti sam, zato sem naročil vse potrebne elektro dele preko revije "ZOV", ki je izhajala pri založbi nekje v Beogradu. Ti deli še vedno čakajo skoraj trideset let - zapakirani, ker sem našel v Trstu plastičnega za valitev dvajsetih kokošjih jajc. In sem ga prešvercal. Stal je 100.000 lir ali 10 naših rdečih desettisočakov (čez mejo si lahko nesel le enega rdečega desettisočaka). In imel sem inkubator. In ga imam še sedaj. In še vedno služi svojemu namenu. In ...
Valilnost je kar v redu, če se upošteva vse napotke glede temperature, vlage in hlajenja. Izvalilo se je že nekaj preko 40 prepelic. Nekaj se jih verjetno še bo, a zadnje so manj odporne, imajo hibe in rade poginejo. A jih bo še vedno dovolj preživelo.

Hibe: deformirane nogice, izpahi v kolkih, prisušitev na mreno v lupini; podvrženi so tudi temu, da se inkubator večkrat odpira zaradi pobiranja prepeličk iz inkubatorja, in ostali vplivi, povzročeni s strani vzreditelja.

tinko · Objavljeno: 12 Feb 2012 16:39 Naslov sporočila:

Bety11 · Objavljeno: 12 Feb 2012 17:38 Naslov sporočila:

Kapo dol tinko!!!!! Shocked

.....

Ko si uredim kurnik, od tebe kupim prepelice za jajca....Ne vem, kdaj bo to točno...Mogoče že naslednje leto.....

Kakorkoli, od tebe bi pa kupila jajca letos....Ko boš imel, se slišiva. /Pred leti sem jih kupila najstarejšem sinu, ki jih je pil surova. Ker sem prebrala, koliko vsega koristnega imajo ta jajca, pa sem svojem prvem otroku želela najboljše in eto, še ta jajca je dobil.... Embarassed

)
_________________
Rada vrtnarim

tinko · Objavljeno: 13 Feb 2012 14:16 Naslov sporočila:

Tale Kalimero ima pa svojo zgodbo. Včeraj so se prepeličke nehale valiti. Neizvaljena jajčka sem pustil še preko noči v inkubatorju. Zjutraj ni bilo nobene na novo izvaljene prepeličke. Inkubator sem izklopil in ga odnesel v kurilnico, da preverim, koliko je klopotcev in koliko odmrlih zarodkov. Čez pol ure pridem ponovno v kurilnico, da bi začel s patologijo. V inkubatorju, ki se je shladil pod 20°C zaslišim čivkanje. Izvalil se je Kalimero, ki je želel živeti. Deset minut sem ga ogreval v dlani in vanj pihal toplo sapo, dokler nisem pripravil kozarca s papirnato servieto in ga dal pod žarnico. Sedaj je najbolj živahen in je že pridružen ostali jatici.

muha · Pridružen/-a: 29.11. 2007, 15:47 Prispevkov: 10107

Joj, kakšni mali cukrčki samaljubezen

.

Tinko, na kakšno razmerje računaš putke:petelinčki? Putke bodo predvidevam nesnice, kaj pa petelinčki? A pri prepelicah traja približno tako dolgo, kot pri kokoših, da pričnejo nesti?

tinko · Objavljeno: 13 Feb 2012 15:43 Naslov sporočila:

Statistika valjenja:
- 44 preživelih
- 30 klopotcev
- 17 odmrlih zarodkov ali poginpo izvalitvi zaradi hib

Približno pol/pol, kar je še kar sprejemljivo za valjenje v inkubatorju za domačo uporabo. Najpogodtejše izgube po izvaljenju so utopitve v neprimernih napajalnikih. Tudi za to sem letos dobro poskrbel.

Muha!
Samic in samčkov bo verjetno tudi pol/pol. Ker pa so petelinčki strastni ljubimci, jih bom zreduciral na 5 : 1, sicer so kokoške preveč obremenjene.
Prepelice znesejo prvo jajce po 5. do 6. tednu in znesejo od 240 do 360 jajc na leto, odvisno od oskrbe. Na dan poje ena prepelica 25g hrane in izvali jajček, ki tehta 12g.

irena · Pridružen/-a: 19.03. 2010, 07:22 Prispevkov: 473

Ulala, tole me je spomnilo na moja rosna leta, ko je babica gojila piščančke. Jaz imam premalo prostora in po novem dva mačka.

Muha,
po moje bo več punc, ker so tako lepe ko barbike. Wink

Irena

Bety11 · Objavljeno: 13 Feb 2012 18:05 Naslov sporočila:

Pozitivni učinek prepeličjih jajc so poznali že pred 300 leti. V zadnjem času pa posvečajo največ pozornosti temu predvsem japonski, kitajski ter ruski zdravniki in znanstveniki. Ugotovljeno je, da jajca prepelic vsebujejo biološko delujoče snovi, ki jih kratko imenujemo biostimulatorji, nadalje sorazmerno velike količine vitaminov (v enem jajčku je do 5x več vitaminov kot v kokošjem), rudnine ter esencialne kisline, ki jih je prav tako več kot v kokošjem jajcu.

V povprečju vsebuje prepeličje jajce: 74, 6% vode, 13, 1% beljakovin, 11, 2% maščb, 1, 1% rudnin -od tega 3, 5 mg železa, 2, 2 mg fosforja in 0, 5 mg kalcija, veliko vitaminov, predvsem A, B 1, B 2, B6 ter pomembne encime. Eno jajce ima 65 J oziroma 15, 8 kalorij.
Z uspehom se prepeličja jajca uporabljajo pri zdravljenju hipertonije, stenokardije, migrene, bronhialne astme, kroničnega holicistitisa, zvišanega holesterola, sladkorne bolezni in slabokrvnosti. Zelo priporočljiva pa so tudi za Ijudi, ki bi si radi opomogli po težji in dolgotrajni bolezni. Za navedene bolezni je najbolj priporočljivo prepeličja jajca uživati v surovem stanju na tešče ter nato vsaj pol ure počakati z zajtrkom. Najbolje je, da surova jajca zaužijemo tako, da jih zmešamo s sokom ali mlekom, z dodatkom sladkorja in nekaj kapljicami konjaka, če bolezen to dopušča. Prve tri dni je najbolje začeti le s tremi jajci, da se telo nekako privadi, kasneje pa kura nadaljuje s petimi jajci. Za povišan pritisk, rano na želodcu in neurejeno prebavo zadostuje že kura 120 jajc, za vse ostale bolezni pa se priporoča kura 240 jajc. V prvem letu je priporočljivo, da bolnik izvede kuro dvakrat in da med eno in drugo ni večjega presledka od pol leta. V naslednjih letih pa zadostuje ena kura. Če bolniku zdravnik predpiše zdravila, ni nobene ovire, da ne bi smel delati istočasno tudi kure s prepeličjimi jajci, razen v primeru bolezni, ko zdravnik prepove uživanje beljakovin
_________________
Rada vrtnarim

Bety11 · Objavljeno: 13 Feb 2012 18:13 Naslov sporočila:

PREPELICA - Coturnix coturnix

Majhna, hitro leteča kura, ki je selivka. Bolj pogosto jo slišimo, kakor vidimo, vendar pa le s težavo ugotovimo, od kod natančno prihaja oglašanje.

Le izjemoma jo imamo priložnost pozorno opazovati, ko je na tleh. Navadno jo zagledamo šele, ko jo splašimo, zleti pa šele, ko jo skoraj pohodimo.

1. Opis

Kombinacija čokatega telesa in dolgih zašiljenih peruti je edinstvena. Zgornja stran je rjava, progasta in grahasta, spodnja pa je toplo drap-oranžna. Vzorec izrazite smetanaste obrvi in temnih obraznih prog je bolj opazen pri samcu kakor pri samici.

2. Status

Široko razširjena poletna vrsta, razen v Skandinaviji. Na mnogih območjih število upada. Del jih prezimuje na Iberskem polotoku. V Sloveniji dokaj pogosta poletna vrsta.

3. Gnezditev v Sloveniji

Prepelica je včasih zelo pozno na preletu, ta se lahko zavleče do začetka junija, pojoči samci, po katerih pri nas največkrat ugotavljamo prisotnost te vrste, še ne pomenijo tudi gnezdenja. Potrjenih gnezditev je le 11, to pa prepelico uvršča med zelo redke gnezdilke. Ne glede na to razmerje med močnimi, domnevnimi in potrjenimi gnezditvami pa se z zemljevida da razbrati, kje danes živi, saj so vse tri kategorije zanesljivosti strnjene. V primerjavi z jerebičino je njena razširjenost še bolj razdrobljena. Iz osrednje Slovenije se vlečeta dva pasova razširjenosti: eden poteka proti jugovzhodu prek Suhe krajine, drugi pa se širi na notranjska kraška polja, kjer je dosežena največja osredotočenost. Prebivalke Vipavske doline so najbrž v zvezi s furlansko populacijo, sečoveljske pa z istrsko. Najbolj zrahljana je panonska populacija v severovzhodni Sloveniji. Na malo manj kot 50 km2 vzhodnega dela ljubljanskega barja živi 200 parov prepelic, kar pomeni povprečno gostoto 5,2 na km2 (največ 20 na km2).

Medtem ko prepelica v intenzivno obdelovani pokrajini le životari, živi na ekstenzivno obdelovanih kraških poljih še polnovredno življenje. Habitat poplavljenih travnikov zato ne omogoča le ohranjanje populacije, temveč v sedanjih katastrofalnih razmerah na nekraških poljih pomeni pomembno genetsko izročilo in sorodstveno poreklo, morda tudi populacijsko rezervo za vso Slovenijo.

Prepelica prebiva danes predvsem na vlažnih, pozno košenih travnikih, saj je z žitnih polj, kamor se je bila v evoluciji kulturne pokrajine razširila, izginil ves plevel, ki je v tem novem habitatu nadomeščal ščavje z mokrišč. V strojno sejanem žitu tudi nima kam skriti svojega gnezda.

Reiserjeva lovska statistika opozarja na notranje populacijski vidik krize, ki je naraščala na prelomu stoletja in ki je ne moremo pripisati sodobnemu kmetovanju, vsaj na Ptujskem in Dravskem polju ne. Prepelica si od tedaj ni opomogla, zato je nevzdržno, da ji z osuševanjem mokrih zemljišč jemlejo še zadnja zatočišča v kulturni pokrajini. Ne smemo tudi pozabiti, da ji kot izraziti selivki strežejo po življenju tudi tradicionalno lovski narodi v sredozemskih in afriških deželah.

4. Pritlikava prepelica

Je najmanjša med vsemi prepelicami in izjemno dobro prilagojena za življenje na tleh aviarijev, v katerih je veliko skrivališč in rastlinja in v katerih so že ščinkavci ipd. Gnezdi redno, če ji omogočimo kak samoten kotiček. Medtem, ko samica vali, samec skrbno pazi nanjo. Samica lahko zleže v enem gnezdu deset in več jajc-običajno izvali 6-8 mladičev, ki jih uči jesti s tem, da drobtine ali žive žuželke odlaga prednje na tla. Mladički so samostojni po štirih tednih.

Obstojajo srebrne, lisaste in bele mutacije.

5. Harlekinska prepelica

Je le malce večja od prejšnje, ima pa povsem iste potrebe. Vse prepelice imajo begave (nidifugne) mladiče, ki začno tekati naokrog tako rekoč takoj, ko se izvalijo, lazijo skozi odprtinice mimogrede uidejo ali pa se kam ulovijo.

Umetni valjenci morajo imeti dostop do grelne luči; temperaturo postopoma nižamo.

6. Japonska prepelica

Prepelica, ki jo prepoznamo v številnih oblikah, je verjetno podvrsta navadne prepelice C.Coturnix. Po videzu se vendarle precej razlikujeta, tako da domneva ni zanesljiva. Vsekakor pa sta obe precej odporni in precej nemirni-pred slednjim se je treba zavarovati. Ne glede na odpornost pa prepelice ne prenesejo vlažnega vremena in morajo imeti vedno kak suh, pesknat kotiček.

Posebno vrsto japonske prepelice gojijo tudi v kletkah. Predvsem za uporabo njihovih jajc, ki imajo zdravilen učinek in so bogato dopolnilo prehrani.

7. Virginjska prepelica

Je odporna in se prosto plodi, je gizdava, ne predraga in primerna za večino prostornih aviarijev. Je tipična prepelica Novega sveta, tako kot tudi naslednja, ki jo obravnavamo; živi na vzhodu Združenih držav od Maine do Teksasa in Nove Mehike.

Dolga je do 22 cm. Samec ima belo, črno obrobljeno grlo, od kljuna sega čez oči do zatilja bela proga, čelo pa je črno; po temenu, hrbtu in bokih je rdeče rjav z belimi in črnimi pegami. Sivo rjava letalna peresa so svetlejše in temnejše lisasta, spodaj pa je ta ptica rjavkasto ali rumenkasto bela z ozkimi črnimi prečnimi progami. Samica ni tako živih barv; kar je pri samcu belega, je pri njej rjavkasto.

Virginjske prepelice se od jeseni do pomladi potikajo v velikih jatah po poljih in travnikih, vendar obiskujejo tudi bližnje gozdove. Spijo na kakem zavarovanem kraju v gručah, tako da imajo obrnjene glave navzven. Pri najmanjšem vznemirjenju sfrfota cela jata hkrati, tako da se morebitni sovražnik pošteno prestraši.

Spomladi zasede vsak samček svoj okoliš, kar neprestano oznanja z glasnim »bobovajt«; po tem glasu ga imenujejo Američani »Bobwhite«, torej onomatopoetično kakor mi prepelice.

Samec pred samico pleše in poskakuje ter ji razkazuje pisano glavico. Samica si izbere svojega partnerja sama. V gosti travi si izbere vdolbino, v katero znese od 9-18 belih, po 3,2 cm dolgih jajc. Oba spola valita izmenoma 23 dni, skupaj tudi vodita piščančke, ki lahko že po prvem tednu frfotajo.

1.COTURNIX (EXCALFACTORIA) CHINESIS

115-150mm
Indija do Kitajske in Tajvana, proti jugu Indonezije in Avstralije

2.C.DELEGORGUE

150-165mm
Afrika južno od Sahare z izjemo zahodnih gozdnih predelov

3.C.JAPONICA

Asam, Kitajska do Tajvana, na jugu Tajske in do Filipinov

4.COLINUS VIRGINIANUS

215-230mm
Vzhodna in centralna ZDA do S Mehike

5.LOPHORTYX CALIFORNICUS

230-255mm
Z ZDA (Oregon od J Kalifornije)

UPORABA JAJC JAPONSKIH PREPELIC, KI JIH GOJIJO V KLETKAH:

Pri regeneracija krvi, jeter, ledvic, žolča, srca in možganov ni bolj učinkovitega zdravila od snovi, ki so v prepeličjih jajcih in mesu.

Poleg že naštetih koristi in zdravilnosti za navedene organe je potrebno poudariti izjemen učinek prepeličjih jajc in mesa:

za pravilen razvoj otroka (plodu v materinem telesu)
za diabetike
za okrevanje v pooperativnem obdobju
za okrevance
za športnike težjih panog, ki morajo v kratkem času regenerirati in dopolniti zalogo mišičnega tkiva

Preglednica časa in količine uživanja svežih jajc potrebnih pri zdravljenju 15 najpogostejših bolezni sodobnega človeka:

BOLEZEN ZDRAVLJENJE
povečan tlak 120 jajc v 30 dneh
čir na želodcu 150 jajc v 30 dneh
arterioskleroza 240 jajc v 60 dneh
sladkorna bolezen 240 jajc v 60 dneh
bronhinalna astma 250 jajc v 50 dneh
tuberkoloza 300 jajc v 60 dneh
slabokrvnost 240 jajc v 48 dneh
živčna razrvanost 240 jajc v 30 dneh
srčni infarkt 300-320 jajc v 60-64 dneh
povečan holesterol 120 jajc v 12 dneh;takoj za tem še 120 jajc v 24 dneh
neurejena prebava 120 jajc v 24 dneh
krepitev spomina 500 jajc v 50 dneh
pomladitev oz. obnovitev celotnega organizma 1000-1200 jajc v 4 mesecih
krepitev spolne moči 150 jajc v 30 dneh sladkanih s kostanjevim medom
migrena 240 jajc v 48 dneh

8. Čopasta prepelica

Največja prepelica, ki jo gojijo. Tako kot virginijska prepelica je zelo odporna in uspeva ob vsem mogočnem zrnju in zelenjavi. V ustreznih razmerah so prepelice večinoma skrbni starši in mladiči lepo odraščajo, če so na suhem in toplem in dobro hranjeni. Če se pojavijo problemi, lahko damo prepeličja jajca valiti grlicam smejačicam, skobčevkam in drugim.

Čopasta prepelica ima na glavi poseben okras; spredaj namreč nosi perjanico, ki jo sestavlja 4 do 6 navpičnih črnih peres, ki so zgoraj razširjena in nagnjena naprej.

Samčevo čelo je rumenkasto belo, proga čez oči pa čisto bela. Po licih, pod kljunom in po grlu je črn z deloma belim robom. Vrat je siv, od tilnika navzdol belo in črno lisast, teme pa je črno. Zgoraj in po bokih je olivno rjav, na bokih tudi belo progast.

Samica ima manjšo perjanico in je manj kontrastnih barv; tako tudi glava ni črno bela.

Edino samica vali, in sicer 21 do 23 dni, belkasta, rjavo lisasta jajca, ki jih znese 12 do 16: piščančke pa vodita okoli oba spola. Samček rad glasno poudarja posestniške pravice svojega okoliša s kakega vzvišenega mesta.

Čopaste prepelice rade prenočujejo na drevesih.

Včasih jih je bilo zelo dosti, vendar je njihovi število do danes zelo upadlo. Zdaj jih množično gojijo, ne samo za športni lov, ampak tudi za prehrano.

Čopasta prepelica domuje na zahodu Združenih držav.

9. Zobata prepelica

Spada v družino fazanov, ki jo delimo v dve poddružini: v prave fazane in v zobate prepelice, ki same obsegajo 9 rodov s 134 vrstami in živijo predvsem v toplih področjih Amerike. Ti ptiči so veliki kakor navadne prepelice, imajo kratke repe in sorazmerno visoke kljune. Samci so brez ostrog. Sem spada najbolj priljubljena lovna perjad Amerike.

V gozdnih področjih Srednje in Južne Amerike živi 16 vrst zobatih prepelic (Odontophorus), katerih življenje le malo poznamo. Vse imajo izrazito varovalne barve z dosti varovalnih tonov v perju; na čelu imajo v perjanico podaljšana peresa. Kljune imajo kratke, visoke in močne, na koncu kljukaste.

Ime so dobile po nazobčanih robovih spodnjega kljuna. Spola se po barvi ne razlikujeta kaj posebno. Te prepelice se spretno skrivajo po goščavah, kjer domujejo; navadno je slišati samo v njihove v nizih ponavljajoče se klice. Rade sedajo na veje, kjer tudi prenočujejo.

10. Literatura:

Iztok GEISTER: Ptice okoli našega doma; Ljubljana. 1977
Richard Mark Martin: Ptice v kletkah; Ljubljana, 1991
John Gooders: Ptiči Slovenije in Evrope; Ljubljana, 1998
David Burnie: Ptiči; Murska Sobota, 1990
Robert Snedden: Kaj je ptič?, Ljubljana,1992

Avtorica: Maja Koren, 2.a
_________________
Rada vrtnarim

dašabina · Objavljeno: 13 Feb 2012 19:51 Naslov sporočila:

Tinko, ja kaku so lepi! samaljubezen

sprejemaš obiske, ko mal zrastejo? Very Happy

_________________
sonček je...

MARIJAV · Objavljeno: 13 Feb 2012 21:09 Naslov sporočila:

UUUUUUUU, kaki piščančki. bravo

Mene pa zanima, kje jih boš imel? V hlevu, kurniku, pod žarnico? Kaj pa poleti? Kaj pa prehrana?
_________________
ŽIVETI NA PODEŽELJU JE NAJLEPŠE!

tinko · Objavljeno: 15 Feb 2012 11:25 Naslov sporočila:

Bety11 · Objavljeno: 15 Feb 2012 17:43 Naslov sporočila:

Valjenje domačih kokoši? Shocked

_________________
Rada vrtnarim

tinko · Objavljeno: 17 Feb 2012 17:19 Naslov sporočila:

Namenjen je za valjenje jajc različne perutnine. Inkubator ima grelec, termostat, regulator temperature, 4 pregrade (na fotografiji ena manjka, 5 jajc sem postavil simbolično, da si predstavljaš velikost inkubatorja). Ima premično podnico za obračanje jajc. Na dnu je kvadratna posodica, v kateri mora biti stalno voda. Podnica ima ročko. S potegom se jajca obrnejo v eno smer, s potiskom na drugo. Tako so jajca obrnjena v sekundi, ne da bi se odpiralo valilnik. Temperatura v inkubatorju za jajca posamezne perutnine, kdaj se jajca rosijo, obračajo in hladijo, obstajajo navodila.

kravzlj · Objavljeno: 18 Feb 2012 10:38 Naslov sporočila:

Oi!

Jaz imam prepelice že nekaj mesecev! imel sem različne dogodivščine, od tega da mi je samček skoraj naredil poboj, do poginov, izletov. . .
Sedaj imam še dve samički. Tinko, priporočam se za kakšnega samčka, če boš imel za prodat! Morda še kako samičko če boš želel.
Sam tudi razmišljam o inkubatorju. Ker kot veste imam polno plenilcev, pa bi si rad naredil malo "zaloge" kur, za vsak slučaj. Pa še take lepe štajerke imam. Ampak ravno ko sem si hotel sposoditi inkubator od prijatelja, mi je začela ena kura sedeti, in sledeči teden pričakujem kepice!

Drugače pa če prav vem, prepelic ne moreš imeti tako na prostem kot kure, ker pobegnejo. . .

Lp Luka
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

kravzlj · Objavljeno: 18 Feb 2012 10:38 Naslov sporočila:

Tinko, s čim futraš mladino?
_________________
" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

*pika* · Pridružen/-a: 15.12. 2011, 18:10 Prispevkov: 1312

Joj, kakšni srčkani drobižeki!

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli

Domene | Spletno gostovanje | Reseller gostovanje | EMAIL gostovanje
SSL certifikati | Spletne aplikacije na klik | Brezplačna spletna stran (Website Builder) | WordPress gostovanje
Spletne strani, brezplačna izdelava in namestitev | Poceni letalske karte | Letalske karte | Poceni hoteli